All language subtitles for Mr.Scorsese [04]

Bojkotirajte MCA!

NEW YORK, AVGUST 1988

To se je razvilo

v eno najbolj srditih bitk
v zgodovini filma.

Film prikazuje Jezusa
preveč nazorno,

menijo cerkveni kritiki.

S čim boš stopil pred Boga?

S tem filmom?

Kaj mislite o filmu?

Nisem ga še videla. Ne vem.

Bojkot! Bojkot!

L. 1971 sem prebral
Zadnjo Kristusovo skušnjavo.

Zame to ni bil nikoli le še en film.

Bil je najpomembnejši od vseh,
ki sem jih moral posneti.

Zaradi svoje verske preteklosti,
želje, da bi postal duhovnik,

in dejstva, da me Cerkev
ni nikoli zapustila, niti jaz nje.

Vedno je vedel,

da bo nekoč posnel ta film.

Tega nisem hotel, ker sem se bal.

Bes je povzročil prizor sanj,

v katerem se Kristus
ljubi z Marijo Magdaleno.

To je najhujša zloraba filmske umetnosti

v filmski zgodovini.

Film je neverjetno brezčuten
do ljudi, ki verjamejo,

da je Jezus naš Gospod odrešenik.

To je le raziskovanje,
da bi ga bolje spoznali.

Bolje spoznali njega in njegove ideje.

Začeli živeti po njih.

Pravite katolikom,
naj ga ne gledajo?

Ne le to, dragec, katolikom pravim...

Če ga bodo šli gledat,

bodo grešili proti Svetemu duhu.

4. ČISTA FILMSKA UMETNOST

Bojkot!

Bilo je med vzponom

verske desnice
in njenega političnega vpliva v državi.

Hollywoodu pravimo:
"Tega ne ponovite več."

Hollywood nas poskuša dražiti.

Vzeti nam hočejo vse, povezano z Bogom.

In še Jude so okrivili.

Kristus, ki ga okrvavi
hollywoodski direktor,

je bil v središču pasijona na domu
predsednika MCA Wassermana.

Lew Wasserman je pogledal ven

in tam so človeka,
oblečenega v Jezusa, vrgli na tla,

judovski poslovnež pa je imel
nogo na njem in ga bičal.

Na napisih je pisalo:
"Judi ste to storili."

To je financiral denar Judov!

Je režiser, g. Scorsese, Jud?

Ne, toda najela sta ga Juda.

Pričakovali smo nekaj nasprotovanja.

Narava nasprotovanja, grda plat,

nas je presenetila in pretresla.
To je žalostno.

Zakaj so bili ljudje razburjeni?

Niso videli filma.

Videli so zgodnjo različico
Schraderjevega scenarija

in mislili, da govori o seksu
Jezusa in Marije.

Ali kaj takega.
Nalašč ga niso hoteli razumeti.

Ste videli film?

Nočem ga videti,
tudi kokaina nočem snifati.

Bi počakali
na končno različico?

Potem ne moremo preprečiti predvajanja.

Filma niso videli.

TOM POLLOCK, PREDSEDNIK UNIVERSAL PICTURES

Pogumni vodja produkcije
pri Universalu

je hotel s takojšnjim predvajanjem
zmanjšati spornost.

Toda delali smo dan in noč,
da bi dokončali film.

Verjetno bi bilo še več montaže.

Toda rekli so: "Mora v kinodvorane,
potrudi se po najboljših močeh."

To smo storili. Igrati je začel avgusta.

FILM PREPOVEDAN V ATENAH

Nikoli niso bili pravični do filma.

PREPOVEDAN V INDIJI

Bilo je nekaj nasilja.

Nekdo je v kinodvorani
v Parizu sprožil bombo.

Človek je umrl.

V večjih mestih v državi
ga niso nikoli predvajali.

Videoteka Blockbuster ga ni hotela.

Sposojajo nasilne filme groze,
tega pa niso.

Martyja je že drugič varoval FBI.

Dobival je grožnje po pošti,
v njej so iskali bombe.

Ojoj. Grozno je bilo.

Bil sem v restavraciji

in slišal šefa strežbe govoriti natakarju:

"Vidim, da je nocoj z nami antikrist."

Ja.

Začel sem pogovor o naravi Kristusa,

toda postal je senzacija,
ne resen pogovor.

Spoznal sem,
da se nima več smisla prerekati.

Le poskušati čim bolje in čim bolj
iskreno odgovarjati na vprašanja

in preprosto...

Pozabiti. Iti naprej.

Žal dialog... Dobro.

Ko sem posnel
film Barva denarja,

sem bral kritiko knjige Mafijec
Nicka Pileggija.

Knjiga je bila uspešnica.

Revija New York jo je dala na naslovnico.

Sporočili so mi, naj pokličem Scorseseja.
Rekel je:

"Bi te zanimalo? Rad bi,
da skupaj napiševa scenarij."

Knjiga mi je bila všeč.
Govori o tipu, ki ni šef.

Ni polnopravni mafijec.

Toda imel je dostop do vseh plasti
tega načina življenja.

Nick je vse razumel. To pač ve.

Oba sva odraščala
v taki soseski.

Nikoli nisva postala mafijca,

toda hodil sem v šolo s tipi,
o katerih sem pisal.

Ustrelili so me! Na pomoč!

DOBRI FANTJE / 1990

Henry, zapri vrata!
- Rez!

To mora biti storjeno veliko hitreje.
Čim bolj pohiti.

Ne pišem leposlovja, pišem le o ljudeh,

ki so to res doživeli.

To je hotel Marty. Vedno je govoril:
"Kaj se je res zgodilo?"

To hoče vedeti. Kaj se je res zgodilo.

Nick je bil strokovnjak za mafijo,

Marty je to doživljal,

zato je bil njun scenarij neverjeten.

Vsak kader scenarija je v filmu.

Od nekdaj sem hotel biti gangster.

Vse sem jasno videl.

Besede so bile zapisane.
Vedel sem, kje bo kamera.

Takrat tega nisem vedel,
a film je že videl.

Film, ki ste ga videli, z vso glasbo,

je bil v njegovi glavi že posnet.

Vedel sem, kakšni bodo kadri,
montaža. Vse je tam.

Spoznal sem,
da se s Floride ne bi vrnil živ.

KAMERA SE PREMAKNE S HENRYJA, AKCIJA

Na snemanju je bilo
vse skoraj kot refleksija,

ker sva z Nickom že vse zapisala.

KAMERA SE ODDALJI

Uporaba pripovedovalca
je zelo osvobajajoča.

Ja, tip na uličnem vogalu
pripoveduje zgodbo.

Tak film je to.

Vsak dan sem se učil zaslužiti
denar. Dolar tu, dolar tam.

Živel sem v fantaziji.

Štiri leta sem govoril
s Henryjem.

Pa z njegovo ženo, otroki.

Potem pa je Marty dejal:

"Zakaj ne bi slišali tudi Karen?"

Marty je imel vizijo.
Zakaj ne bi imeli več stališč?

Vem, da bi nekatere ženske,
recimo moje prijateljice,

pobegnile takoj,

ko bi jim fant dal pištolo,
da jo skrijejo.

Jaz pa nisem.

Priznati moram resnico.
To me je vzburjalo.

Na koncu v sodni dvorani govori v kamero.

Pozabite.

Vse smo vodili. Podkupovali smo policaje.

Prekršil sem toliko pravil,
kolikor se je dalo.

Rekel sem: "Moramo tvegati, iti dlje."

Vse je bilo na voljo.

Zdaj pa je konec.

Marty je videl film
in slišal glasbo.

Pisal sem prizor in rekel je:
"Napiši 'Cream'."

Nisem vedel, o čem govori.
"Samo natipkaj!"

To je prizor, kjer je Bob De Niro v baru,

ozira se okrog s priprtimi očmi

in razmišlja o umoru Morrieja.

Marty je že poslušal glasbo.

Vedno je že montiral, ko sva pisala.

Mislim, da se je že rodil kot montažer.

Preden je posnel film, je vedel.
Ko se bo prtljažnik zaprl...

Se bo začela glasba.

Ko se začenja nesreča,

je hotel Stonese.

Tukaj pa The Who.

Film daje občutek...

ARI ASTER, REŽISER

...čiste montaže.

Usmilil se me je. Dal mi je
diazepam in me poslal domov.

Montaža nenehno skače
in postaja pomembnejša,

je nekako tavajoča.

Ustvaril je nov jezik,

ki je bil čista filmska umetnost.

To je bila čista umetnost.

To je film z noro energijo vlaka,
ki nima nadzora.

Moral sem zdušiti govedino,
svinjino in teletino

za paradižnikovo omako.

Nalašč je hotel reze med kadrom,

da bi bilo vse zelo sunkovito.

Doma sem bil kakšno uro.

To je bilo za tiste čase zelo nenavadno.

Ja.
- Zdaj pa to vsi delajo.

Gledal sem ven in videl,
da je helikopter odšel.

Komaj čakaš
naslednjega pripovedovalca,

ker veš, da ko boš slišal
glas Raya Liotta,

se bo zgodba zapletla.

Glasba v filmu pospešuje pripoved

v enaki meri kot scenarij.

O bog, vidim ga!

Večina filmov
ima štiri prestave.

V filmu Dobri fantje jih je štirinajst.

Vedno v višje prestave gre.

To je Henryjev dan.
Le dogodke sva zapisala.

Bi rad šel kam drugam?

Vse je bilo resnično.

Pesjan lažnivi! Sovražim te!

Po vsakem ogledu
sva ga pospešila,

naredila bolj sunkovitega.

Do trenutka,
ko se vse nanadoma ustavi,

in Bo Dietl nameri pištolo vanj
in ga aretira.

Policija! Stoj!
Ne gani se, pizdun,

drugače ti bom odpihnil bučo.
Počasi ugasni motor.

Scenariju sva sledila,
kot da jahava.

Za hip sem mislil, da sem mrtev.

Ko pa sem slišal hrup,

sem vedel, da so policaji.
Le oni tako govorijo.

Ne gani se, jebenti!

Če bi bili mafijci,
ne bi nič slišal.

Imaš scenarij,
potem pa vsake toliko časa

izbruhne improvizacija.

Povabil sem Joeja Pescija,
naj igra v filmu, pa ni hotel.

Potem pa je rekel: "Prav,
če boš odigral prizor z mano."

Odigral ga je. Rekel sem: "Odlično."

To je res doživel in vedel sem,
kam bom to uvrstil.

Prizora ni v scenariju,
a vedel sem, kje bo.

Joe ne daje intervjujev tudi zato,

ker nihče ne bi razumel,
kako je odraščal, od kod prihaja.

V tistem svetu je bil
veliko bolj zaznamovan kot jaz,

družil se je s temi ljudmi.

Res si smešen.

Kako to misliš?

Smešno je. Dobra zgodba je,
smešna. Smešen si.

Kaj misliš s tem? Moj način govora? Kaj?

Samo...

Smešen si pač.

Tvoj način pripovedovanja.

Kako smešen? Kaj je tako smešno?

Odločil sem se,
da ne bo posnetkov od blizu.

Ko se ton prizora spremeni,

moraš videti ljudi okrog njiju,

njihova govorica telesa se spremeni
in pogled postane bolj...

Bolj prestrašen.

Kako to misliš, "smešen"? Kako sem smešen?

Ne vem, le... Saj veš.
Način, kako pripoveduješ. Kaj?

Ne, ne vem. Ti si to rekel. Kako naj vem?
Ti si rekel, da sem smešen.

Kako smešen, jebenti?
Kaj je tako smešnega na meni?

Povej mi. Povej, kaj je smešno.

Nehaj, Tommy.
- Ti pizdun!

Skoraj bi ga nategnil.

Posneli smo dvakrat,
trikrat, in konec.

Imate tudi dolge,
koreografirane posnetke...

Tako je. Hotel sem, da je rob kadra,

kot da pada iz filma.

Hvala, gospod.
- Se vidimo. Hvala.

Kaj delaš?

Dogodki se lahko odvijajo
za tabo v kinu. Nadaljujejo se.

Kot da to maksimalistično
ali baročno vzdušje...

To sem prikazal.
- ...izhaja iz vas.

In postaja na neki način vaš slog.

To se je zgodilo.

Običajno grem sem,
ni treba čakati v vrsti.

Prizor v klubu Copa,
če berete knjigo,

ima le tri, štiri stavke.

Marty pa to vidi. Kamera je
šest minut na stabilizatorju.

Najtežje si je zamisliti
scenografijo.

Kaj prizor potrebuje vizualno.
Kaj je v kadru, kaj ni.

Naj se kamera premakne?
Naj se igralci premikajo v kadru?

Naj bo v kadru premikanje in kader sam?

Naj se glasba začne ali konča?
Naj vse pustim tako, kot je?

Ne premikam kamere? Naj bo pri miru?

Če gre kdo iz kadra, mu sledim
ali pustim, da se vrne?

Z vsem tem se rad igram.

Preden grem snemat,
moram poznati filozofijo.

Kaj posnetek pomeni.

Copa je bil nekakšen mitološki kraj
nočnega življenja v New Yorku.

Pravi paradiž nočnega življenja.

Prizor smo morali posneti v enem kosu,

po podzemnem labirintu tega sveta,

da se potem pojavita pred žarometi
kot kralj in kraljica,

ker je bilo to največ,
kar si je lahko želel.

Pardon.
- Živjo.

Kako si?
- Lepo, da te vidim.

To prihaja iz osebne izkušnje.
V Copo smo zahajali

s prijateljem Dominicom.
Njegov oče je delal tam kot točaj.

Lahko smo gledali Sinatro in vse,
ki so tam nastopali. Sammyja Davisa.

Kadarkoli smo šli,

smo dobili dobro mizo,
da smo lahko gledali nastop.

Tik pred začetkom predstave

pa so prinesli mize za mafijce.

Sedli so pred nas in nič nismo videli.

Tony, hvala lepa. To cenim.

Kako ste? Živjo.

Lepo, da te vidim.
- Henry, kako si?

Dobro. Kako si?

Za Martyja je bil to skoraj
ljubezenski prizor. Tam jo zapelje,

vse je tako glamurozno.
Vsaj njim se je zdelo.

Na zdravje.
- Hvala.

Zatreskala se je.
Nora je na tipa.

Kaj počneš?
- Kaj?

Kaj počneš?
- Gradbenik sem.

Po rokah sodeč ne bi rekla.

Sindikalist sem.

Zdaj pa, dame in gospodje...

To je posebno izražanje
in film Dobri fantje pokaže

moč gangsterjev.

Gangster je ameriški junak,

ljudje namreč uživajo,
ko gledajo človeka, ki dela, kar hoče.

Po ropu Air Francea
sem postal mafijec.

Ukradli smo 420 000 $ brez streljanja.

Storili smo, kar je bilo prav.

Zvezda filma
je življenjski slog.

Ni Brazgotinca. Ni Jamesa Cagneyja
iz filma Državni sovražnik.

Ni le en lik, cel kup jih je.

Pravi lik v tem filmu
je način življenja ljudi v tem svetu.

V filmu še posebej dobro prikaže

privlačnost mafije,

kako zelo vplivna je.

S tem sem odraščal.
To sem videval ves čas.

Ste poznali kakšne mafijce
nižjega ranga?

Seveda. Vsekakor. Veliko tipov.

Ja.

Meni se je zdelo čudovito.

Lepo oblečeni moški s krasnimi avtomobili.

Tako življenje si si želel.

Imel sem veliko denarja.

Spoštovali so me in...

Imel sem seksi punce.

Ne morem pojasniti.

Živjo, mama. Kaj praviš?

Poglej moje čevlje. Niso krasni?

Moj bog, videti si kot gangster.

Način življenja je v filmu
sprva romantičen in privlačen.

Potem pa spoznaš, za kaj v resnici gre.

To je slepa ulica. Moralno in duhovno.

Po moji izkušnji gre za vedenje ljudi.

Slišiš hrup, potem pa nekoga ubijejo ali...

Tak občutek sem imel.

Kje je moja pijača? Naročil sem jo.

Pijačo si hotel?
- Naročil sem ti jo.

Mislil sem, da si rekel: "Dobro, Spider."

Ne, ne, ne.

Ta ubogi lik, Spider.

Na resničnem fantu temelji. V knjigi je.

Mislil sem, da je nekdo rekel Spider...

Spider.
- Da je bil Henry.

Klinčev jecljajoči kreten si, veš?

Smešno je. Smešno.

Potem pa ga ustreli v stopalo.

Zdaj se je pa zganil!

Čez teden dni se je vrnil.

Ravno za to gre.
Takšen je ta življenjski slog.

Kam pa naj bi šel, v Pariz?

Izvoli.
- Hvala, Spider.

Povoj na tvoji nogi je večji
od tvoje klinčeve glave.

Previden moraš biti. Vsak dan.

Bi rad sočutje, ljubček?

Jebi se, Tommy.

Sem prav slišal, madona?
Ne morem verjeti, kaj sem slišal.

Če nisi bil sin kakšne živine ali kaj,

si moral biti previden.

Zelo hitro si se zapletel.
- Ja.

Nehote si se v kaj zapletel.

Boš pustil, da se bebec izmaže s tem?

Kaj ti je? Kam gre ta svet?

Sem gre ta svet. Kaj praviš na to?

Je v redu?

Šli smo na predogled.
Zunaj sem stal in štel.

IRWIN WINKLER, PRODUCENT, DOBRI FANTJE

Prvih 20 minut je odšlo 32 ljudi.

Ljudem film ni bil všeč.

Studio je izgubil zaupanje.

Veliko pritiska je bilo,
da izrežem stvari.

O, bog!

Predogledi so smešni. Ljudje imajo,

preden pridejo,
določene predstave o filmu.

Pa naj gredo gledat druge filme.
Kaj hočejo od mene?

Kaj hočejo od mene?

Sestanki po predogledih so bili kruti.

Veliko pritiska je bilo,
da izrežem nekatere prizore.

Moral sem se upreti.

Imeli smo sestanek
pri Semlu in Dalyju v Warner Bros.

Preveč kletvic, predolg,
izrezati je treba zadnjih 20 minut,

to je prizor, kjer je zadet s kokainom.

Če bi se znebili tega prizora,

bi film vžgal, so mislili.

Paziti moraš,

ker lahko žrtvuješ stvari,
ki jih ne bi smel,

moraš se upreti, kot se je Marty.

Zelo neizprosen je z vsem, ker...

Ne vem, kako mu to uspe.
Režiral sem dva filma in...

Ampak Marty...

Na sestankih je odličen.

Rekel mi je: "Odraščal sem z vplivneži.

Poznam jih. Vem, kako...

Kako jih prepričati, da bodo poslušali."

V napetih trenutkih si moral,
če si bil v nevarnosti,

najti način, kako se izvleči,

ne da bi povzročil težave.

Nekako si se moral izmazati

in se vesti, kot da si eden od njih.

Veste?

Zanimivo, vendar zelo spoštuje

mnenje drugih ljudi.

Ko smo imeli tisti porazen ogled filma,

je bil krasen. Z vsem se je strinjal.

Nič od tega ni storil, strinjal pa se je.

Končno so popustili.
Toda izgubili smo...

Film bi moral začeti igrati
v 1600 kinodvoranah.

Začel je igrati v 800.
Warner Bros. nas je zafrknil.

Začele so prihajati kritike.

Mafijec je vsem všeč.

Dobri fantje? Odličen film.

Že prvi teden največ
prodanih vstopnic.

To je odličen film.

Scorsese je na vrhuncu.
Ni boljšega režiserja.

Se ti zdim smešen?

Pravzaprav ja.
- Se ti zdim zabaven?

Ja, smešen si.

Joe Pesci se razjezi in reče:
"Me imaš za klovna?

Sem tu, da te spravljam v smeh?
Kako sem smešen?"

Ja, spomnim se.

To je bilo super.

Hvala, hvala.

Film je postal uspešen,
isto leto pa še Pobesneli bik.

'POBESNELI BIK', FILM DESETLETJA

Najboljši filmi osemdesetih?
Prvi je Pobesneli bik.

Prvi na mojem seznamu
je Pobesneli bik.

O tem ni bilo dvoma.

Dobri fantje,
nato Rt strahu. Velik hit.

Ni mi najljubši,

vendar smo glede strahu
poskusili nekaj zanimivih stvari.

Sleci se in poklekni!

RT STRAHU / 1991

Ne!

Nikar!

Ali ni bil... Ne vem,
kakšen je bil zaslužek.

Zelo dober.

1 RT STRAHU, UNIVERSAL

Nenadoma so se vsi obrnili in rekli:
"Čakaj malo. Saj res!"

Filmi so nasilni, surovi
in tako ali drugače

avtobiografski.

Ljudi so pobili drugje,
trupla pa odvrgli tukaj.

Tukaj?
- Živo se spomnim.

To so bili drugačni časi.

Mama in oče sta bila živa, uživala sta.

Kje je študiral?

Na univerzi NYU.

A tako.

Takrat je bila šolnina kar poceni.

Pretiravali smo. Zabavali smo se.

Naredite testo? Vse od začetka?

Tako je.
- Ste sami naredili omako?

Pazite na srajco.
- Nočem, da se...

Razmažite jo. Lepo. Ne preveč.

Ne preveč, da ne bo pretežka. Tako.

Pride Robert De Niro jest to pico?

Obožuje jo. Pravi,
da pečem najboljšo na svetu.

Zakaj je drugačna od drugih?
- Ker jo delam jaz.

Čudovita je bila. Videli ste jo v filmih.

Ja.
- Ni ji dajal veliko navodil.

Samo vključil jo je.

Rekel je le: "Dobro, mama, začni."

Nočem je zbuditi.

Glej, kdo je tu.

Živjo, mama, zakaj bediš?
- Kaj delaš?

Kaj se je zgodilo?
- Nič.

Ko vidi kri na srajci Joeja Pescija...

To je pristen odziv.

In?
- Pozno smo bili zunaj.

Peljali smo se na deželo in zadeli srno.

Od tod je kri, povedal sem ti.
Tudi Jimmy ti je.

Saj res, ta nož potrebujem.

Vedno mi pove samo prvi stavek, to je vse.

To je vse.

In reče: "Improvizirati moraš."

Vprašam: "Kaj naj rečem?"
On pa: "Vedela boš, kaj.

Takoj ko boš začela, boš vedela."

Zakaj si ne poiščeš prijetne punce?
- Skoraj vsako noč si jo.

Že, a poišči si punco,
s katero se boš ustalil.

Skoraj vsako noč se,
toda zjutraj sem svoboden.

Tebe imam rad. S tabo hočem biti.

V prtljažniku avtomobila ima pa truplo.

Marty ji ni povedal.

Ko je izvedela, ga je hotela uloviti
in kresniti po buči.

Zdelo se ji je,

da jim ne bi pripravila zajtrka,
če bi vedela,

da je v prtljažniku truplo.

Mama je bila
v vaših kratkih filmih.

Morala je biti.
Vsak študent režije

se najprej obrne na starše.

Morala sem kuhati špagete
ob pol petih zjutraj.

Bila sem v filmu Ulice zla.

ULICE ZLA / 1973

Ta prizor sem morala
ponavljati dvaindvajsetkrat.

Zjutraj pa sem morala v službo.
Ura je bila dve zjutraj!

Jaz pa sem še snemala.

Rekla sem mu: "Dovolj imam.
Zjutraj moram v službo."

Odvrnil je: "Pojdi v tisti kot in ostani
tam, dokler te ne pokličem."

Snemali smo Italianamerican.
Pred kamero je bila...

Tako zbrana. Kot da kamere ni bilo.

Vzemi nekaj žlic paradižnika

in jih dodaj sem,
ker mesne kroglice ostanejo zelo mehke.

Ne tako kot mesne kroglice,
ki jih včasih dobiš,

če si kam povabljen.
- Ja?

Ugrizneš v kroglico in je zelo trda.

Če bi jo vrgel v steno,
bi naredil razpoko.

To je nekaj prepričljivega.

Ni mi všeč, ko me vključi v film,
in me potem izreže.

No...

Ni pravično. Tako sem garala.

Izrezali smo jo iz Taksista.
Bila je Travisova prva potnica.

Tako je.
- Z vrečkami.

Vrečk nismo mogli spraviti v avto...

Tako težke so bile.

Nekaj sem moral izrezati.
Tebe, tako pač je.

Starši so uživali v ponovni
oceni, če tako rečem,

mojega dela in mene.

Bili so na podelitvi oskarjev,
to jim je veliko pomenilo.

Je bil Marty vesel
nominacije za oskarja?

Spomnim se, da sem sedel za mizo

z drugimi nominiranci.

Tam je bil tudi stari član akademije.

Nagnil se je k meni in rekel:
"Pazite, da ne boste grdo govorili."

Mislil je, da govorim

kot tipi v filmu. Iz New Yorka smo bili.

Na tej ravni smo bili.

Nismo spadali tja in to smo čutili.

Film Dobri fantje je za
Martyjevo kariero storil nekaj čudnega.

Zaradi njega so ga ljudje označili
za "mafijskega režiserja".

To se mi je vedno zdelo trapasto,
ker nima le enega elementa.

MARK HARRIS, PISATELJ IN NOVINAR

Njegov element so svetovi,
določene zaprte kulture,

naj si bo to mafija v filmu Dobri fantje

ali pa newyorška družba
v Času nedolžnosti,

to je roman Edith Wharton.

ČAS NEDOLŽNOSTI / 1993

Pri Času nedolžnosti,
me ni zanimala zgodovina,

pač pa morda antropologija.

Ko pride Archer
prvič v dom Beaufortovih

na ples, so na mizi pari rokavic.

Takrat je bil tak običaj.
Moški je šel na ples

s kupom rokavic in vsakič,
ko je plesal z drugo žensko,

je zamenjal rokavice.
To v filmu ni razloženo,

je pa tam kot del dogajanja.

Bil sem osupel, ker kot večina

Martinu nisem pripisoval takšnega filma.

Pozneje je seveda vse postalo logično.

Kako to misliš?

DANIEL DAY-LEWIS, IGRALEC, ČAS NEDOLŽNOSTI

Zaradi okrutnosti v njem.

V newyorških sprejemnicah
ni bila navada,

da bi dama šla od enega gospoda

v družbo drugega.

Toda grofica tega pravila ni upoštevala.

Smo v svetu, kjer je strast podrejena

okoliščinam in svetu, v katerem je.

To je zanimivo.

Je narobe, če si zaljubljen?
Ne. Zaljubljen je.

Ona tudi. Toda poročen je.

Misliti morava na resničnost, ne na sanje.

Hočem le, da sva skupaj.
- Ne morem biti tvoja žena, Newland.

Hočeš, da živim s tabo kot tvoja ljubica?

No...

Proč hočem iti s tabo in...

Najti svet, kjer take besede ne obstajajo.

V tistem svetu so bile meje.

Kje je ta dežela? Si že kdaj bil tam?

Gre za to,
da moraš storiti, kar je prav.

Kaj je prav v teh okoliščinah?

Takrat sem že veliko izkusil, razumel sem

mučno naravo te ljubezni,
ki se ne more izpolniti.

Ellen...

Uporaba rok v tem filmu...

Ste tuhtali o tem
ali se je kar zgodilo?

Ja, ja.

Ja.

Udi...

Največ, kar sem lahko storil,

je, da se čutijo te iskrice...

Komaj se dotikata,
pa čutiš iskrice med prsti

preskakovati od enega do drugega.
- Ja.

Vidiš, kako se zaiskri
in si zamišljaš dotik.

Neverjetno je. Ta dotik res nekaj pomeni.

Bil je res nekaj posebnega. Ta dotik.

Skoraj kot trajen erotični trenutek,

ki nima zaključka.

Vendar je trajen erotični trenutek.

To sem hotel.

Erotični trenutek, ki traja večno.

Potem pa

je na koncu razkrito, da je ujet.

Rekel sem, da bo vse v enem kadru.

Pri filmu Dobri fantje
sem našel nekakšno svobodo.

To sem prenesel v Čas nedolžnosti.

Zato ste uporabili
pripovedovalca.

Tako je, ja.

Najeli so kuharja, dva lakaja,

pri Hendersonu kupili vrtnice...

Obkroženi so
s fetišističnimi predmeti,

ki ohranjajo njihovo kulturo,
zaradi njih ostajajo, kjer so.

V glavi sem šel mimo teh predmetov
in vsi so tam...

Da bi ostal tam, kjer je.

To je bilo naravno. Bilo je kot zapor.

Archer je za mizo
videl te krotke ljudi

kot tolpo tihih zarotnikov.

Govorijo jezik Edith Wharton.

...z Ellen sta
v središču njihove zarote.

Ujet je v to kulturo,

ne more pobegniti. Ne more.

Ta tema je značilna za Martyja.

Pri Martinu je kamera
vedno v službi nečesa,

kar je zanj šesti čut.

Nečesa, kar čuti v sebi.

Zato deluje. Zato ni le lepo,

pač pa tudi pomenljivo.

Tako zanimiva kombinacija stvari je,

ker je čuten, gara pa kot rudar.

Čuti enako poslanstvo kot duhovniki.

Pri Martyju veš,
da je to njegovo poslanstvo.

Oče je govoril o tem,

da ima poslanstvo.

Ko je v tistem svetu, to pomeni...

DOMENICA CAMERON-SCORSESE, HČI

...da je v tistem svetu.

Moj odnos z očetom

je temeljil na tem,
da sem vstopala v njegov svet.

To je eden najsrečnejših spominov
na najino druženje.

Rad ima svoje igralce

in to je bila res izjemna izkušnja,

da sem lahko vstopila vanj in...

Začutila to.

Nisem hotel motiti.

Ste gdč. Blenker? Newland Archer.

Ja, veliko sem slišala o vas.

Oče je med prizori prišel k meni

in tiho rekel...

"Ja, to je bilo odlično. Dobro."

Spodbujal me je. In rekel: "Zanimivo je.

Poskusimo še z eno malenkostjo."

Čutil si ljubezen in skrb,

intenzivnost, posvečanje podrobnostim.

Bil je občutek varnosti,

ki je...

Nenavadno ga je bilo najti tam.

Njegova zbranost, intenzivnost in vedrina

so kot žarek iz svetilnika.

Če snema film, je tam. V filmu je.

Če nisi v obsegu te svetlobe,

je včasih... To praznino čutiš.

Ko najde sodelavca,

pristnega sodelavca,

postane ta kot član družine.

Veste?

Ko sem snemal film Dobri fantje,
z Bobom nisem delal devet let,

od Kralja komedije.
Šla sva po različnih poteh.

On je šel po svoje, jaz po svoje.

Pri filmu Dobri fantje
pa se je vse vrnilo.

Navezanost in zaupanje sta še obstajala.

To je za dramo najbolje, ne?

RT STRAHU / 1991

V Rtu strahu je bil krasen.

Toda jasno mi je dal vedeti,

da z mano raje snema filme,

ki govorijo o ameriškem podzemlju.

Rekel sem: "Dobro."

Imel sem zgodbo o Vegasu, Kazino.

Rekel sem: "Morda je to nekaj,
kar bi lahko posnel."

Lahko bi rekli,
da se žanr podzemlja

v Vegasu najbolj približa
resničnemu življenju.

Kazino sem napisal z Martyjem.
Liki so bili resnični.

Recimo Lefty Rosenthal,
ki ga je igral De Niro.

Več let sem se družil z njim,
opisoval mi je,

kako je imeti Joeja Pescija,
T. Spilotro, za najboljšega prijatelja.

Zakaj govoriš z ljudmi za mojim hrbtom,

brez moje vednosti?
- S kom?

Si mislil, da ne bom izvedel?

Zamislil sem si, da so v raju,

pa jih izženejo iz njega,
kot Adama in Evo.

Potem so v raju zla in celo tam

so tako zlobni, da jih izženejo.

V Kazinu sem to pripeljal do roba.

Gledaš ga in si misliš:

"Takega filma nisem še nikoli videl."

BENNY SAFDIE, REŽISER

Popolnoma edinstven je.

Vidiš vez s filmom Dobri fantje,
a je šel korak dlje.

Temu pravim Martyjev posnetek
"Mount Rushmore".

THELMA SCHOONMAKER, MONTAŽERKA, KAZINO

V Vegasu moraš
opazovati druge ljudi.

Marty pogosto
uporablja resnične ljudi.

Vsi v prizorih kockanja so bili
pravi krupjeji, inšpektorji.

Krupjeji opazujejo igralce.

Šestica!

Inšpektorji opazujejo krupjeje.

Vse to je moralo biti natančno načrtovano.

V katero smer šviga kamera?
Levo ali desno?

Bolj so me zanimali, ne vem,

ljudje okrog mize, igralci

in krupjeji, veste? Krupjeji.

Pripovedujemo zgodbo,
ki pa gre v več smeri.

Šef igralnice opazuje vodje izmen,

jaz opazujem šefa. Kamera pa opazuje vse.

Tam smo imeli ducat tipov,
večinoma nekdanjih goljufov,

ki so poznali vse trike.

Moj najljubši ženski lik
v Scorsesejevem filmu

je Ginger, lik Sharon Stone.

Zelo pomembna je za Leftyja.

Kako si nocoj?
- Dobro, pa ti?

Zbita sem.
- Ginger je imela načela goljufov.

Vzemi si enega.
- Hvala.

Vedela je, kako poskrbeti za ljudi.
Za to gre v Vegasu.

Cipa je. Ni...
Vendar je zelo prefinjena.

Nerad uporabim besedo "cipa".
Služila je denar.

Ginger je bila goljufivka.

SHARON STONE, IGRALKA, KAZINO

Razumete? To je počela.

Morala sem ga ogoljufati.

V Kazinu gre najbolj za potrebo

posedovati žensko, ki te privlači,
ker je divja

in nekako nad tabo.
To se ponavlja ves čas.

V Taksistu s Cybill Shepherd.

Idealiziranje nedosegljive ženske.

Živjo.

Cathy Moriarty v Pobesnelem biku.

Me veseli.

POBESNELI BIK / 1980

Potem spet v Kralju komedije.

Ljubim te. Pomagal bi ti spremeniti
življenje, če mi boš dovolila.

V Kazinu se to morda
najbolj izrazi.

Rad bi se ustalil, si ustvaril družino.

Napačno punco imaš, Sam.

Zasnubi jo, ona pa reče:
"Ne ljubim te."

Ne poznaš me. Poznaš me dva, tri mesece.
Nič ne veš.

Toda prisiliti jo hoče, da bi ga ljubila.

Poskrbel bom zate tako,
kot si nisi nikoli predstavljala.

Kaj mi prodajaš?
- Kar sem rekel.

Preskrbljena boš do konca življenja.
To ti lahko obljubim.

Bi tvegala?

To je šokantno,

zdi pa se tudi resnično. Čutiš, da je to...

To je portret bedaka.

Prasec! Prasec, sita sem te!

Z Nickyjem Santoro fukam. Ja!

On me zdaj vzdržuje. Kaj praviš na to?

Ti drekač! Kaj zijaš?

Ste z Martyjem kdaj imeli
kakšen spor?

Prišla sem na delo in najprej smo snemali

prizor v hotelski sobi.

O vseh postavitvah
so se dogovorili brez mene.

Kar poslali so me v prizor.

Seveda je pomislila: "Kaj se dogaja?"

Mislila sem si: "Ojej.

Moški bodo glavni,

premikali me bodo okrog kot lončnico."

Skupina so, ekipa, enota.

Vse življenje se poznajo.

Marty je vsako jutro šel v Bobovo

ali Pescijevo prikolico na dolge pogovore.

Kaj pa ta ali modri?

Malce svetlejši je, bolj oprijet.

S temno rdečo.
- To je črn okras.

Prav. Kaj pa ta modri?

Lep je. Francoska modra je lepa.

Ta lika, Pesci in De Niro,
sta zahtevala veliko časa.

Ja.
- Dobro.

Zame pa nič. Rekla sem si: "Ojej."

Začela sem slediti Martyju. "Marty, Marty!

Marty! Marty?

Marty? Marty!"

On pa: "Malce sem..."

Čez dve uri bo dan.

Obrnil se je in rekel:

"Kaj bi rada?
Sharon, kaj bi rada?"

Rekla je: "Zjutraj najprej
govoriš z Bobom.

Potem pa z Joejem.

Kaj pa jaz?"

Rekla sem: "Hočem,
da prideš zjutraj k meni,

ne le k Bobu in Joeju."

Poleg vseh teh tipov
se je počutila izrinjeno.

"No, ja.

Tukaj si ključna oseba."

"To torej hočeš?"

"Ja, Marty, to hočem."

Potem sem spoznal,
da mora prebiti čas z mano.

"Zjutraj bom prišel k tebi."

Vprašala sem, kaj rad zajtrkuje.

"Kaj rad ješ in kakšno kavo piješ?"

Odvrnil je: "Manj mastno hrano

in takšno kavo." Odgovorila sem:
"Prav, Marty."

Snemali smo prizor,
ko ležim v postelji vsa zadeta.

Samo pomagati sem mu hotela!

Ne spim z njim!
- Kako naj to vem?

Po prizoru prvi asistent
režije reče Martyju:

"Danes bi rad posnel še drug prizor."

Marty odvrne: "Kaj pa vem,
to je za Sharon naporno."

Zelo se mora poglobiti

v lik omamljene ženske,

ki zabrede v to močvaro.

Rekla sem: "Zmogla bom."

Marty je sedel in me prijel za roko.

Z glavo se je dotaknil
moje glave in rekel:

"Ostal bom s tabo, dokler ne boš
pripravljena, da ne izgubiš zagona."

Kar sedel je tam

in me objemal, bil je ob meni.

In posneli smo naslednji prizor.

Takšen je.

Ob tebi je.

Presegli smo proračun in čas,
določen za snemanje.

IZREZANI PRIZORI KAZINA

Film se je spremenil v ep.

Takrat sem posnela veliko uspešnic.

Poklical me je finančnik studia

in rekel: "Zelo ste presegli proračun.
In čas."

Snemati bi morala pet tednov,
pa sem pet mesecev.

"Naj ustavimo projekt?"

Rekla sem: "Moj režiser je kralj
filmskega ustvarjanja.

Mojstrovino snemamo.
Naj stane kolikor hoče,

traja, kolikor hoče,
ne smete ga ustaviti."

Ko so me hoteli nategniti,

sem začel v Vegasu početi stvari,
ki jih ni še nihče.

Moj mlajši brat Dominick
je vse nadzoroval.

Filmu sem hotel dati
glasbeno strukturo.

Recimo, da vdreš v prvi prizor,

odhitiš, začne se glasba,
ti pa greš drugam.

Bilo je kot nekoč.

Odprl sem draguljarno. Zlata mrzlica.

Včasih sem šel ropat iz zabave.

Za ta film smo imeli v montaži
najbrž okoli sedem tabel

z različno glasbo.

Bila je ogromna,
skoraj tako dolga kot ta stena.

Pisalo je: "Prizor 70",
zraven pa pet skladb.

Nekateri pravijo,
da uporaba glasbe

prevladuje nad filmom.

Glasba mi je všeč.

Za nekatere se tudi kamera
preveč premika. Mogoče.

Nihče ni pričakoval takega tipa.

Za Nickyja je bil Las Vegas
klinčevi Divji zahod.

Mislim,
da je bilo kar prelomno

v takem filmu ves čas uporabljati
rokovsko glasbo.

MICK JAGGER, GLASBENIK IN PRIJATELJ

Pa film ne govori o glasbi
ali glasbenikih.

Govori večinoma o gangsterjih.

Glasbo uporabi v ključnih prizorih,

kjer predstavi lik

ali pa se zgodi umor.

Nekatere pesmi so bile
zelo nenavadna izbira.

Devetica je bila.
- Osmica.

Nehaj. Devetica je bila.

V nekem prizoru

uporabijo zelo obskurno pesem
"Long Long While".

Ko ga zabode v oko s pisalom.

Zelo čudna izbira pesmi.
Balada je.

Uporabijo samo konec, kjer začnem kričati.

Glasba je na neki način lik.

Ko sem odraščal,
smo ves čas poslušali glasbo,

pogosto je bila v kontrastu z dogajanjem.

Brat je imel avto.
Vozila sva se po Boweryju.

Dal je bolj na glas in igrala je
"When My Dreamboat Comes Home",

Fatsa Domina. Krasno je bilo.

Krasno. Pogledal sem na desno
in videl dva postopača.

Eden je bruhal,
drugi ga je držal za glavo.

To je bila ena najnežnejših stvari,
kar sem jih kdaj videl.

S tisto glasbo.

Bilo je ogabno,
toda človeško, ganljivo.

To je bil del moje življenjske izkušnje.

Živeti tam.

V redu je.

Poglejva začetek in konec.

Spomnim se,
ko je Marty montiral Kazino.

Poklical me je. "Pridi v pisarno,
nekaj bi ti rad pokazal."

Bil je prizor,
v katerem ima tip glavo v primežu.

Poslušaj me. Tvojo glavo imam v primežu.

Zmečkal jo bom kot grenivko,
če mi ne poveš imena.

In tip vrti, vrti, vedno tesneje.

Ne sili me v to, prosim. Daj no.

Ne sili me, da sem zloben.

Rekel je: "Ne sili me,
da sem zloben."

Jebi se!
- Ta pesjan...

"Nočem tega." Kar pomeni,
če ne dobi podatkov...

Bo naslednja glava v primežu njegova.

Jaz naj se jebem, pizdun? Moja mama?

Akademiji film ni bil všeč.

Preveč nasilen je bil. Pisali so o njem.

ČLAN AKADEMIJE JE VPIL: "TO JE GROZA."

Toda ti prizori so resnični.

Nismo si izmišljevali.

Nisem rekel Pileggiju:

"Posnemimo prizor, kjer Santoro
da glavo moškega v primež

in jo stiska." To se je res zgodilo.

Takšen človek vodi Las Vegas.

Več zlata ko vidite v filmu,
več krvi morate videti.

ZDA temeljijo na nasilju.

To je temelj.

Nekateri si hočejo zakriti obraz,
se obrniti proč.

To je njihova izbira.

To mi je pri Martyju všeč.
Ne bo se obrnil proč.

Zato ga občudujem!

Marty ima zelo močan moralni kodeks.

Zelo otožen je.

Boljši človek je od mene.

S temi ljudmi imam opravka ves čas.
Kot je rekla moja žena:

"Z vsemi govoriš. Večerjaš z morilci."

In v tem uživam.

On pa ne bi.

Vedno je iskal duhovnost.

Z leti je to postajalo vedno močnejše.

Poklical me je agent.

"Bi te zanimal film o Dalajlami?"

Odvrnil sem: "Ja."

Zakaj ste takoj pritrdili?

Ker me je z leti začel zanimati

ta del sveta.

Katolik sem, ne budist.
Toda zanimajo me

podobnosti pri verstvih sveta.

Zanima me, kako se spoprijemajo
z življenjem in smrtjo.

S krščanskega stališča

gre za razumevanje, da nič ne traja.

Pri budizmu gre za nenehno spreminjanje.

V tibetanski skupnosti
ni tradicije igranja.

Vsi, ki so v Kundunu,
z izjemo treh kitajskih igralcev...

ELLEN LEWIS, VODJA IZBIRE IGRALCEV

...niso še nikoli igrali.

Še enkrat. Zdaj je malo hitro.
"Le človek je..."

"Človeško bitje, tako kot jaz,"
je prehitro.

Vzemi si čas. Pripravljen? Akcija.

To kaže na njegovo sposobnost,

da dela z ljudmi,

in iz njih naredi igralce,
čeprav niso še nikoli igrali.

Novo slivo hočem.

Lhamo, v redu bo.

Kdo ti je dovolil sedeti tu?

Potem odpreš bombon.

Počasneje. Ne boš mu ga dal.

Film so začeli predvajati
l. 1997, med počitnicami.

Film ni bil uspešen.

'KUNDUN' JE LEP, TODA DOLGOČASEN FILM

Potem sem posnel film

Med življenjem in smrtjo, o reševalcih,

ki ponoči rešujejo ljudi na ulicah.

Bom preživel?
- Boš.

To so sodobni svetniki.

Divji angeli usmiljenja,

ki se jim meša zaradi trpljenja,
ki ga vidijo.

Zdel se mi je zelo lep.

'MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO' ZELO ZATEŽEN

Toda gledalcev ni pritegnil.

SLAB ZASLUŽEK

To me je uničilo.

Spet neuspeh.
- Spet!

Spet neuspeh. Toda...

LEO, BOG SEKSA

Nenadoma sem v mladih letih

postal nekdo,
ki lahko financira svoje filme.

Nisem vedel, da bom delal z Martyjem,

toda vedno sem vedel, da moram.

Prevedla Bernarda Petelinšek