Original subtitles

Ustrelili so me! Na pomoč!

Kdo smo?

Oziroma kaj smo kot človeška bitja?

Smo v biti dobri ali zlobni?

Dajmo, dajmo.

Kar je v vas zlobno, je lahko tudi dobro.

Toda vsak je sposoben zla v pravih in napačnih okoliščinah.

Kajti nam je le do tega, da obogatimo, jebenti!

Razumel sem to privlačnost.

Razumel sem moč.

Razumel sem lahko celo strast.

Kaj delaš?

To je boj.

S tem se borim ves čas.

Življenje Martina Scorseseja je legendarno.

Posnel je nekaj najbolj zanimivih filmov v zgodovini filma.

Vodilni pesnik-antropolog sodobnega časa.

To je preraslo v eno najtežjih bitk

v zgodovini filma.

Ali je film krivoverstvo ali potrditev vere?

Ali imajo filmarji pravico posneti tak film?

Streljali so na predsednika Reagana.

John W. Hinckley

je morda hotel odigrati zaplet filma Taksist.

FILM JE BIL SPOROČILO HINCKLEYJU

Ali ste fascinirani nad nasiljem?

Scorsese? - Filmar sem, filme snemam.

Danes poročamo o nekaterih ljudeh.

Režiser, Martin Scorsese.

Nocoj je naš gost Martin Scorsese.

Marty. - Marty.

Oče. - Martin.

Marty. - G. Scorsese.

Le en Marty Scorsese je.

In ključen je za celotno to umetniško obliko.

Ni še bilo takega in nikoli več ga ne bo.

Jo ljubiš?

Jo?

Jo? - Karen.

Je mojster raziskovanja temnih plati človeka.

Ne ukazuj mi, Alice. - Zakaj si to storil?

Kajti to je v nas vseh.

To!

To! - To!

Govoriti moramo o tej temačnosti.

Osvetliti jo moramo.

Ne, ne ustreli ga!

Marty je eden redkih režiserjev, ki razume,

da si moramo zastaviti osnovna vprašanja.

Ne!

Kaj je dobro? Kaj je lepo?

Kaj je greh? Kaj je krepost? Kaj je pravica? Kaj je milost?

Zakaj sem tu? Kako se moram vesti? Kaj lahko vem?

Marty je svetnik-grešnik.

Na njem je nekaj svetniškega.

V tem smislu, da zastavlja vprašanja,

tako kot jih Bog ali Jezus.

Nekoč ste rekli: "Sem gangster in duhovnik."

Nekega dne sem rekel Gore Vidalu:

"V moji soseski si lahko le dvoje.

Lahko si duhovnik ali gangster." Odvrnil je: "Postal si oboje."

Ste dali znak? - Ne.

Dajte ga. - Prav.

To potrebujemo? - Ne snemamo.

Vem. - Najprej morate snemati.

Potem daste znak. - Dobro.

Dobro. - Drugi znak.

Drugi označevalec, oprostite. To je tehnični izraz.

Hvala lepa.

1. TUJEC V TUJI DEŽELI

Kaj je vaš prvi spomin?

Da so me hranili v stolčku za otroke.

Res? Tako zgodaj? - Ja, ja.

DOMAČI POSNETKI DRUŽINE SCORSESE

Živeli smo v majhni italijanski skupnosti v Coroni v Queensu.

Ljudje vidijo fotografije in mislijo: "Prišel je iz kraja,

kjer je bilo zelenje in take reči."

Toda v resnici

so moji stari starši prišli sem okoli l. 1910 s Sicilije

in se naselili v Lower East Sidu.

Moja mati je bila rojena na ulici Elizabeth 232.

Moj oče se je rodil čez cesto na ulici Elizabeth 241.

V treh sobah in pol je živelo deset ljudi.

To so prikazali v Italianamerican. Mati razlaga, kako so živeli.

Moja teta je bila v spalnici.

Na sredi je bila kuhinja.

In... Moja mati, oče in otroci so bili v dnevni sobi.

Tri sobe. Slabše kot mi.

Kopalnica je bila na hodniku, tako je bilo.

Srečo smo imeli. Nekatere stavbe so jo imele na dvorišču.

CHARLES IN CATHERINE SCORSESE

Mlada sta se poročila.

Prizor poroke na strehi v Pobesnelem biku temelji na njuni poroki,

zaradi vročine so šli na streho.

Nista hotela živeti tam, hotela sta oditi.

Zato sta se preselila v Corono v Queensu.

Delavska soseska, toda vsaj hiška je bila,

in nekaj trave.

Malo trave, na dvorišču pa drevo.

Majhno dvorišče.

Rodil se je moj brat.

In potem jaz.

Za vogalom so živeli mamini starši.

DOMENICA IN MARTIN CAPPA

Moji bratranci so živeli v ulici.

Tam so bile mamine sestre.

Zame kot otroka je bilo to...

Corona je bila zame kot raj.

Te nisem spoznal v vrtcu?

Iz ulice Elizabeth si, seveda.

Ne, spoznala sva se l. 1950, preselili smo se nazaj.

Dobro, vrnili ste se. - Pregnali so nas iz Corone.

Nekaj se je zgodilo. Ne vem točno, kaj.

Vem le, da se je oče prepiral s stanodajalcem.

Na ulici.

Ja.

Stanodajalec in moj oče sta se močno sprla.

Videl sem to.

Sta se tepla?

O ja.

To so...

Ne prihajam iz neke...

Ti ljudje živijo na robu.

POBESNELI BIK / 1980

Spomnim se nasilja.

Spomnim se, da sem videl sekiro.

Mamina sestra je posredovala.

Rekla je: "Ne tepi mojega svaka."

Toda dobro se spomnim, pretresljivo je bilo.

Čudna reč je to.

Težko je govoriti o tem, kajti ta svet, ljudje...

Večinoma niso zaupali vladnim ustanovam, županu.

Sploh če niso bili Italijani.

Ali pa so bili, pa niso bili Sicilijanci.

Tudi če nisi zločinec,

zločinske združbe...

Nisem vedel, da to obstaja,

vedel sem le, da so okoli nas vplivni ljudje.

Bilo je kot v starodavni vasi,

kjer vaške starešine...

KAVARNA

...pomagajo reševati spore.

Stanodajalec je menda

imel svoje ljudi, oče pa svoje.

Pogovorili so se in izgubili smo.

Izgnali so nas iz raja.

A tako. - Izgnali.

Vrnili smo se nazaj v bloke.

Vrnil se je lahko le v sobo, kjer se je rodil.

Na ulico Elizabeth 241.

Živeli smo z babico in dedkom

v treh, štirih sobah,

kjer so bili vsi na kupu.

Tam so bili še vsi drugi Scorseseji.

Mamina stran družine v Coroni

je sebe znala jemati s humorjem.

Očetova družina je...

Vsi so imeli težave z mojim bratom Frankom. Vsi.

Vedno je tekal okoli in zganjal norčije.

Ljudje so se pritoževali.

Govorili so: "Otroku pustiš to početi?"

"Zaboga, poglej ga." "Zaboga!"

Ljudje so kritizirali,

zato je kaznoval otroka kar pred vsemi.

Zelo napeto je bilo.

Sčasoma smo našli drugo stanovanje v tej ulici.

ULICA ELIZABETH 253

Toda tam je bilo zelo drugače kot v Coroni.

Vedenje in ozračje sta bila radikalno drugačna. Radikalno.

S temi otroki se bom družil.

Tekali so in se obmetavali s smetmi.

Pretepali na ulici.

Ljudje so jih lovili.

Bili smo na Boweryju, v starem delu.

S postopači in... Recimo, klošarji.

Poznam nekatere iz filma On the Bowery Lionela Rogosina.

Odraščal sem z njimi, kajti ko so bili trezni, so delali.

V špeceriji ali z zelenjavo,

natovarjali so. Zato smo jih poznali.

Ko so bili pijani, je bilo drugače.

Šel si dol in opotekali so se po ulici.

Kot v Noči živih mrtvecev.

Zato je to postal kraj strahu.

Kar je še huje...

Ko sem imel tri leta, sem dobil astmo.

Huda je bila.

Misliš, da se boš zadušil.

Spomnim se, kako sem pozno ponoči skušal vdihniti,

in se počutil, kot da bom omedlel.

Zato še enkrat vdihneš.

Poskusiš še enkrat, še enkrat.

Da bi mi odprli sinuse, so postavili šotor.

V njem je bila para.

Sediš torej tam, v temi.

Zdravila sem jemal ves čas.

Pred vsem so me ščitili.

Morali so me varovati.

Lahko nekaj rečem? - Ja.

Hvala bogu za astmo!

SPIKE LEE, REŽISER

Da ni mogel ven.

Hotel se je igrati.

Sploh ko je snežilo, je hotel ven,

se igrati, a ni mogel.

Opazoval je skozi okno.

Spredaj.

V tretjem nadstropju spredaj. Gledal sem ven.

Svet spodaj.

Vedno sem gledal skozi okno.

Zato imam rad posnetke z višine. Res.

Kot bi freska oživela.

V stanovanju so bila stara okna

z majhnimi šipami, zato je gledal skozi vsako.

Na kaj vas to spomni? Na film.

Poleti nismo imeli denarja za klimo.

Astma se je zelo poslabšala, vso noč je kašljal

in težko dihal.

Ko je dobil napade in mu nisi mogel pomagati...

CHARLES SCORSESE, INTERVJU 1990

Bi najraje razbijal. - Groza.

Oče ga je vodil na 42. ulico,

hodila sta iz ene kinodvorane v drugo.

Nikjer ni bilo klime.

Razen v kinodvorani.

Kinodvorane so ohlajevali.

Ljudje so hodili tja, da se ohladijo, ni jim bilo mar za film.

ZNOTRAJ JE HLADNO

Tako je Marty videl filme.

Njegovo življenje je bilo odvisno od obiskovanja kina.

Tam je lahko dihal.

USTRELIL SEM JESSEJA JAMESA / 1949 REŽIJA SAMUEL FULLER

Šel sem tja, ni važno, kaj je igralo.

B-filmi, filmi noir, kot je Velika hajka.

VELIKA HAJKA / 1953 REŽIJA FRITZ LANG

Muzikali poznih štiridesetih, petdesetih.

AMERIKANEC V PARIZU / 1951 REŽIJA VINCENTE MINNELLI

Ponovna izdaja Čarovnika iz Oza.

Odpre vrata in film je barven.

Res te popelje v drug svet.

Res verjameš, da si tam.

Nikoli ne bom pozabil napete mračne mojstrovine Dvoboj na soncu.

Na koncu ljubimca ustrelita drug drugega.

To je za otroka res izjemna izkušnja.

Morala sem to storiti, Lewt. - Seveda.

Morala sem. - Seveda si.

Naj te objamem.

Nekoč mi je rekel, da je tam prvič doživel...

Spolno vzburjenje.

To je videl v filmu.

Najbolj so vplivali name neorealistični filmi.

Vsak petek zvečer so na TV predvajali italijanske filme.

Za italijansko skupnost.

Francesco! - Pina!

Prišla je družina.

DOMAČI POSNETKI DRUŽINE SCORSESE

Tudi moji strici. Vojskovali so se v Italiji.

PAISÀ / 1946 REŽIJA ROBERTO ROSSELLINI

Ljudje so govorili med filmom.

Odgovarjali po italijansko, klepetali,

kot petletnik nisem videl...

nisem videl razlike med ljudmi na televiziji

in svojimi sorodniki.

Na neki način so filmi postali nekaj drugega.

Posebej v Tatovih koles.

TATOVI KOLES / 1948 REŽIJA VITTORIO DE SICA

Proti koncu filma očeta zasačijo pri kraji kolesa.

Javno ga ponižajo.

Deček, ki to opazuje, je vidno pretresen.

Očka!

Ta film je zelo vplival name.

Bil je tako resničen.

Spoznal sem, da me spominja na naš izgon iz Corone.

Zaradi ponižanja in sramu mojega očeta.

In mame. Vseh nas.

Ljudje so gledali, kako smo nalagali pohištvo na kamion.

Vpili so na nas.

S tem moraš živeti naprej.

Ti filmi so mi segli globoko v srce.

Ni šlo le za gledanje filma.

Od takrat je to vplivalo name.

Postal sem obseden z vsemi vrstami filmov.

S pomočjo domišljije sem si izmišljal zgodbe.

PRODUKCIJA MARSCO POSNETO V CELOTI V CINEMASCOPE 75 M.M.

Začel sem risati slikice, ki so kazale gibanje.

Kot zgodboris za film.

IZMIŠLJENA ZGODBA O PLEMSTVU V STAREM RIMU

Te podobe se premikajo.

To je sledilni posnetek.

Tu so rimski zid, drevesa.

Kamera je na žerjavu.

ANIMIRANE RISBE IZ OTROŠTVA

Kamera se spusti dol za prvo skupino ljudi,

vrata se odprejo.

To je posnetek z žerjava.

Potem gre od tod nazaj in dol.

Še vedno tako snemam.

Še vedno. Toda ne obnese se ves čas.

KAZINO / 1995

DOBRI FANTJE / 1990

TOLPE NEW YORKA / 2002

Ko sem to ustvaril, sem imel 11, 12 let.

"VEČNO MESTO"

Oče je nekega dne šel mimo vrat.

"Kaj delaš? Izrezuješ papirnate lutke?"

Je morda namigoval, da ste bolj dekliški?

Ja.

Tega v tistem svetu ne sme biti.

Če se je v tistem svetu človek razkril...

To je bil svet moči, nasilja. Znalo je biti nasilno.

Bili so glavni, vodje, itd.

To je bilo središče petih mafijskih družin.

Zato so bile vse...

ROBERT URICOLA, PRIJATELJ IZ OTROŠTVA

...v tisti soseski.

LUCKY LUCIANO, VODJA DRUŽINE LUCIANO

Bili so neznaten del kulture.

Toda bili so zelo pomembni.

BRATJE EBOLI, DRUŽINA GENOVESE

Če si sedel pri brivcu

in te je napol ostrigel, si vstal s stola,

če je vstopil kdo od njih.

Nikoli niso čakali.

Nisi se jim mogel izogniti.

Oče se je sredi tridesetih, med depresijo, moral zaposliti.

Imel je dobro službo v tekstilni soseski.

To so mu priskrbeli.

Ko sprejmeš uslugo, jo dolguješ. To se dogaja leta in leta.

Vedno mi je govoril: "Ne dovoli, da ti storijo uslugo.

Navadni krvosesi so."

Mimoidoči je rekel: "Živjo, kako si?"

"Dobro, pa ti? Imaš pet dolarjev?"

"Pet dolarjev?" "Ja."

"Ne vem, ne... Dal ti bom, kolikor imam."

In vzame ven dolar.

"To je dolar. Rekel sem pet."

"To je vse, kar imam. Ga hočeš?"

"Ne, ne, ne." Tu je imel deset dolarjev.

Tam, od koder smo, si moral biti previden.

Previden, veste.

Zame so to dobri ljudje. Ne motijo me.

Odraščali so v nevarni soseski.

Videli so marsikaj, pa so molčali.

Kajti govorili smo jim:

"Če kaj vidiš, molči."

Tako so jih vzgajali.

Videl sem hude reči. To je...

Ves čas je grozilo nasilje.

Neko noč smo bili zunaj

in na ulici Jersey je ležal moški.

Ja. - Se spomniš?

Aha. - Opazovali smo.

Klepetali smo pri pokopališču.

"Kaj... Tip se ne premika." - Ni imel rok.

Ja. Rekel sem: "Tip se ne premika."

Ja, oblečen je. Lepo.

In brez rok. - Ti si šel tja,

se razgledoval...

Vrnil si se in rekel: "Jimmy mu je dal svinčnik v glavo."

Ja? - Da bi se prepričal, da je bila...

Ja. - ...strelna rana.

Takrat je bila ulica Mulberry še...

Kraj za odmetavanje. - Tja so odmetavali trupla.

Imenovali so jo "Ulica umorov".

Ja. - Tako so ji rekli.

The Bowery pa je bila "Hudičeva ulica".

Mi smo bili pa vmes.

Večinoma pa je bilo neškodljivo.

Kockali so in take reči.

Nihče ni imel mafijcev za napačne ali zlobne.

Med njimi sta bila tvoj oče, stric.

Očetov najmlajši brat Joey

je imel vzdevek Joe "The Bug".

Tudi on me je vzgojil.

Bil je v 1. nadstropju, mi pa v 2. na ulici Elizabeth.

Začel je sodelovati z mafijci.

Vendar sam ni bil mafijec, ne.

Bil je nekakšen surovež.

Moj stric Joe "The Bug" je bil najboljši tihotapec alkohola.

Najboljši izdelovalec.

Kako so ga klicali? - Joe "The Bug".

Joe "The Bug"?

Spomnim se tega imena. - Ni predstavljal

celotne družine.

Naj bo to jasno. - Kar zdaj povej.

Mamo sem spraševal, kje je stric Joe.

Odvrnila je: "Vrnil se je v šolo. Na kolidž."

POLICIJA ZASEGLA VELIKO DESTILERIJO VISKIJA

ARETIRAN JE TUDI JOSEPH SCORZEZE, 30, Z UL. ELIZABETH 240

V teh skupnostih je bilo

veliko mafijcev vernih faranov.

Tu je cerkev Sv. Patrika,

čez cesto pa družabni klub Ravenite,

ki je bil last mafije še iz časov prohibicije.

Prevzel ga je John Gotti,

potem ko je umoril Paula Castellana.

Tu je povezava med tema dvema svetovoma

in ta deček je bil vsemu priča.

Seveda to vpliva na človeka.

Zatekel si se v katoličanstvo.

Name je cerkev imela največji vpliv.

Pri sedmih letih sem šel prvič v cerkev,

v katedralo Sv. Patrika.

Okoli sebe sem začutil olajšanje.

STARA KATEDRALA SV. PATRIKA

Nenadoma sem vstopil v ta čudoviti prostor...

V njem je bil tak spokoj.

Obrednost.

In bil sem del tega.

Ko sem bil ministrant,

sem zvonil.

To je trenutek, ko se ustavi ves svet.

Tam je nekakšna prisotnost.

Prisotnost Boga.

Hotel je v katoliško šolo.

Obiskoval je šolo Sv. Patricka, jo končal,

in vse zatem je bilo versko.

Potem je šel za duhovnika.

Študij za duhovnika

se je odvijal nekje na 85. ulici.

Prvih nekaj mesecev mi je dobro šlo, toda...

Nekaj se je zgodilo.

Spoznal sem, da se svet spreminja.

Začel se je rokenrol, stari svet je izumiral.

Bo Diddley je kupil punci diamantni prstan...

Začel sem se zavedati okolice.

Se zaljubil, dekleta so me privlačila.

Saj nisem ukrepal, toda tu so bila ta čustva.

Spoznal sem, da je vse veliko bolj zapleteno.

Ne moreš se izključiti.

Od nekdaj ga poznam.

JOE MORALE, PRIJATELJ IZ OTROŠTVA

Lepo bi bilo, če bi bil duhovnik.

Toda nisem pričakoval, da bo to uresničil.

Ženske so mu bile zelo všeč.

Pri duhovništvu gre za to,

da se predaš drugim.

Spoznal sem, da ne spadam tja.

Hotel sem ostati, pa so poklicali očeta

in mu rekli: "Spravite ga od tod."

Res? - Ja.

Ker sem se grdo vedel.

Toda moral sem najti svojo pot.

Na ulicah ne bi preživel,

zato sem moral najti bolj intelektualen način obstoja.

Toda doma nismo imeli knjig. Tega ni v naši kulturi.

Na srečo sem imel mentorja, očeta Francisa Principa.

OČE PRINCIPE, DUHOVNIK

Imel je okoli 22, 23 let.

Mlad je bil. Imel je 23, 24 let.

Bil je neizprosen.

Sprl se je z dvema iz soseske in...

Zakaj?

Stepel se je z njima. Premlatil ju je.

Ostra tipa, veste.

Rekla sta mu: "Snemi si kolar." "Prav."

Snel ga je.

Žilav je bil. Moral bi biti policaj.

Ja, oster je bil. Toda dober čovek.

Če si mu bil všeč, v redu. Če pa ne, si to vedel.

JOHN BIVONA, PRIJATELJ IZ OTROŠTVA

Oče Principe se je družil z nami.

Skupino fantov je peljal v kino.

Bil je pameten, ljubil je filme, glasbo

in književnost. Grahama Greena, Dostojevskega, Jamesa Baldwina.

DRUGA DEŽELA, JAMES BALDWIN

Toliko lepih, neverjetnih, veličastnih...

OČE PRINCIPE, DUHOVNIK

...stvaritev človeškega uma in duha je,

da morajo rasti, če pridejo v stik s tem.

Tukaj si. Je to vse?

Ulici Mott in Mulberry? Mora biti kaj več.

Principe nam je res dopovedoval:

"Ni vam treba tako živeti.

Izšolajte se."

"Poskusite oditi iz soseske."

Zbližal sem se

s tipi, ki so hoteli iti študirat,

pa tudi z ostrimi mulci z ulice.

Kot je Robert Uricola, klicali smo ga "Curti".

Čudovit je bil, pa tudi silak z ulice.

Nihče ga ni mogel prinesti okoli.

Potolkel bi te na tla.

Občudoval sem tipa iz soseske, ki je mislil drugače.

Šel sem k njemu in ustvarjal je zgodborise.

POD DVEMA ZASTAVAMA

Zgodbe, skoraj stripe.

Spomnim se, da smo bili pri njem in kazal nam je,

kaj je narisal.

In kaj ste storili?

Nihče od nas ni znal tega.

Tako zbran je bil.

Vesuvius VI smo snemali na strehi.

Ja, ja. - Tvojega... Bivonovega bloka.

Zamislili smo si zasebnega detektiva v starem Rimu.

Igral sem Julija Cezarja, zato so me ubiili.

Jaz pa Rocca Gunniusa, zasebnega detektiva.

Neverjetno je bilo, ker je snemal s fanti iz soseske.

V togah, vsi so bili v togah.

Imeli smo sobotne večere.

Staršev ni bilo, imeli smo zabavo,

nekaj spili, predstavili film.

Z glasbo.

Menjavali smo plošče.

Eklektični zvok je bil že tam.

Hotel sem snemati filme, toda v naši soseski se to ne dogaja.

Če si rekel: "Študirati hočem filmsko režijo," je bilo...

"O čem govoriš?"

Večina nas je hodila na kolidž Fordham, Marty je šel na poslovno šolo.

...POSTATI HOČE POSLOVNEŽ...

Potem pa je prišlo do katarze.

Prijatelj je umrl pri 18. letih zaradi raka.

To je postavilo vse na glavo.

Nekdo iz naše skupine je imel raka.

Na začetku so ga operirali.

Odrezali so vse od tod do tod.

LOUIS FREZZA, 17 LET

Pol leta pozneje je umrl.

Vsi smo bili na pogrebu

v Queensu.

Nagrobniki so bili nagneteni drug na drugega.

Pogledal sem gor in zagledal tovarno Continental Can.

Rekel sem: "To je smisel vsega?"

Umreš in pokopljejo te pred tovarno Continental Can.

Razmišljal sem: "Kaj je življenje?"

Najdeš dobro službo...

Jebeš to.

Ne bom delal za Continental Can.

Kdo si, hudiča?

Za koga se pa imaš? In potem?

Tu me pokopljite. Tega nihče niti ne vidi.

Tega nisem mogel.

Nisem hotel.

Nekako sem dobil v roke katalog univerze NYU.

Rekel sem staršem: "Morda bi moral iti pogledat, kako je.

Saj je na koncu ulice. Po ul. Houston v West Side."

Morda je le pet ulic proč, toda to je bil drug svet.

To je bil Village v petdesetih.

Bitniki.

Na NYU je bil informativni dan.

Vstal je neki tip, Haig Manoogian.

HAIG MANOOGIAN, PREDAVATELJ FILMA

Tako hitro je govoril. Čutil je veliko strast

do filmske pripovedi.

"Tja grem.

Blizu tega človeka bom."

Torej sem nekako šel od očeta in duhovnika do njega.

Kje ste dobili zamisel za svoj prvi film?

Šlo je za raziskovanje medija,

da se pri filmanju zabavaš.

...prišel sem v mesto

in prijatelji so mi povedali,

kje lahko poceni bivam.

Všeč mi je bilo.

Soseska je bila prijetna.

Stavba je bila prijetna.

Stanodajalka tudi.

Uporabljal sem sam film, montažo, kot humor.

Uredil sem stanovanje.

Toda montažer je narobe odrezal negativ.

Vse je bilo uničeno.

Moj profesor je rekel: "Ta mladenka bo znala pomagati."

THELMA SCHOONMAKER, SOŠOLKA

Rekla sem, da bom poskusila.

Šla sem tja. Marty je sedel takole,

z odprtimi očmi, a mislim, da je spal.

Ne vem. Pozno v noč je montiral film.

Prišla je in popravila sva negativ posnetek za posnetkom.

Pravi, da sem bedela tri dni. Tega se ne spomnim.

Vsega se bolj slabo spomnim, morda je to vzrok.

Toda rešila je izvirni negativ.

In film.

Ko smo na NYU videli njegovo delo, smo vsi vedeli, da je nadarjen.

V It's Not Just You, Murray! so krasne zamisli.

Vidiš to kravato?

Dvajset dolarjev.

Vidiš te čevlje?

Igralec dvigne kamero z rokami.

Petdeset dolarjev.

Vidiš to obleko?

Dvesto dolarjev.

Takrat je udaril francoski novi val.

Vsi filmi so kršili čimveč pravil.

Če ne maraš obale...

Govorili v kamero.

Če ne maraš gora...

Gledalcem.

Le na zabavo misli.

Komu govoriš? - Gledalcem.

Nagovarjali so vas.

Vidiš ta avto?

Pet tisoč dolarjev.

Da vas popeljejo...

Bi se peljal?

...naravnost v film.

Da vas zapeljejo.

Živjo, Joe sem.

Sloga sem se kar domislil.

Upošteval sem francoski in italijanski novi val,

newyorško podzemlje in newyorško avantgardo.

In stand-up komedijo.

Oprostite, govoril sem...

Komedija je bila udarna, eksperimentalna.

Saj res.

It's Not Just You, Murray! se seveda zgleduje

po Melu Brooksu in The 2000 Year Old Man.

Murray!

King Murray, ne? - Ne, le Murray.

Takrat je bilo vsem ime Murray. Bili so...

Italijani po imenu Murray, Judje.

Pozabil sem se predstaviti.

Murray sem.

Toliko humorja je.

Martyjeva mama hrani Murrayja skozi mrežo na oknu celice.

Ali pa Murray, ko priča pred kongresom.

To dela?

Način pripovedovanja je črpal povsod.

Iz filma Jules in Jim...

Jules se je veselo nasmehnil

in drugim povedal, da jih ceni.

In filma Prijazna srca in krone.

Bil sem zdrav otrok.

PRIJAZNA SRCA IN KRONE / 1949 REŽIJA ROBERT HAMER

Rodil sem se angleški mami in italijanskemu očetu...

Vplive sem črpal povsod.

...ki je podlegel infarktu takoj, ko me je uzrl.

Vse se je odprlo, vse si lahko združeval

in nastal je film.

Res sem bil uspešen.

Povsod sem hodil.

In ta struktura in ton

se zelo vidita v filmu Dobri fantje.

Lahko sem šel kamorkoli, počel karkoli.

Vse sem poznal in vsi so poznali mene.

Hitrost in ritem montaže.

Pripoved, poplava besed. Besed in podob.

Tam sem dobil enak občutek.

Znebimo se vsega.

Ustvarimo nekaj povsem... svobodnega.

Izvedel sem za Martyja na NYU,

ko je dobil nagrado Rosenthal...

BRIAN DE PALMA, REŽISER

...za najboljši kratki film režiserja, starega pod 25 let.

Zato je bil seveda izjemno nadarjen.

NAJBOLJŠI ŠTUDENTSKI FILM V AMERIKI

Martyja sem spoznal kot mlad...

JACK COCKS, SCENARIST & PRIJATELJ

...novinar pri reviji Time.

Moral sem napisati članek o tem nenavadnem novem pojavu,

filmarjih študentih.

TRENDI V KINEMATOGRAFIJI ŠTUDENTI FILMARJI

Moral sem najti študenta filmarja. To je bil Martin Scorsese.

...RAHLO SPOMINJA NA FELLINIJA.

Njegovo delo je bilo izjemno.

Film je postal zelo uspešen.

V tistem času

je profesor govoril z mano o mojih filmih in rekel:

"Dobro, tehnične stvari obvladaš, zdaj potrebuješ filozofijo."

SENCE / 1959 REŽIJA JOHN CASSAVETES

Sence Johna Cassavetesa je ključen.

Kako si? - Dobro.

Zaradi tega filma je Marty dojel,

da lahko greš na ulice, ki jih je poznal,

z lahkimi kamerami in posnameš film

iz srca, o svojem življenju.

Lahko sem uporabil svoje izkušnje

in ustvaril filmsko pripoved.

Nastal je Who's That Knocking.

To je bil moj prvi dolgometražni film za diplomo.

Vlogo sem dal Harveyju Keitelu.

Nabiral sem izkušnje kot igralec

in šel na avdicijo s kupom ljudi...

HARVEY KEITEL, IGRALEC

...dobil sem delo.

Razumel je ulice in like.

Družili smo se na ulici, snemali film ulice.

Bili smo na strehi njegovega bloka.

Da si lahko snemal tam, si moral dobiti dovoljenje mafije.

Šef je prišel preverit, kaj delamo.

CHARLES "CHALUTZ" GAGLIODOTTO DRUŽINA LUCIANO

Chalutz je bil glavni mafijec ulice Elizabeth.

Morilec.

Martyja je potrepljal, ga poljubil na glavo.

Dobil je vse, kar je hotel.

Imel je popoln dostop

do sosesk, ki ga ni imel nihče drug.

Ni šlo v celoti za mafijo,

pač pa le za ulične mulce, kot v Zgodbi z zahodne strani.

ZASEBNI KLUB

Imeli smo klube, kamor si šel po službi.

Ali lahko to rečem? Podkupovali smo policaje.

16-letnikom smo stregli alkohol.

Imel sem klub. - Bil je le za člane.

Najemnina je bila 40 dolarjev. Malenkost.

V tistem času. Toda tja smo zahajali, imel je bar.

Tam smo pili, marsikaj se je dogajalo.

Kartali smo, igrali na srečo, metali kocke.

Sklepali posle. - Veliko poslov.

Izgubil si, ker si igral z mojim denarjem!

Ne!

Toda hotel sem se nekako umakniti

in opazovati.

Marty je vse točno zadel. Vsega se je spomnil.

Nekoč smo šli v klub v West Sidu.

Deset minut pozneje so nas pretepli.

Imel sem buško na glavi.

Marty se je obrnil in rekel: "Ko bi le imel kamero!"

Rekel sem. "Ta klinc hoče kamero, jaz pa pištolo."

DOMINICK FERRARO, SOSED IZ OTROŠTVA

Rekel je: "Ko bi le imel kamero." Neverjetno.

Prikazali smo ga na NYU

in ni bil uspešen.

Grozen je bil.

Zato sem posnel nove prizore z mlado igralko Zino Bethune.

In Harvey Keitel se je vrnil.

Who's That Knocking

so tudi snemali v času spolne osvoboditve.

Toda občutek imaš, da pušča... - Ne z nami.

Marty je še vedno imel katoliške poglede iz otroštva.

Če si s punco imel spolne odnose,

je mislil, da jo bo to uničilo.

Toda tako smo najbrž čutili vsi.

Punca je pridno dekle ali pa babnica, veste?

Nekaj ti moram povedati.

Dobro.

Ta prizor, ko mu punca pove, da so jo posilili,

in njegov odziv.

Pomislila sem: "Kako se je domislil tega?"

No, tako je...

Iz takega okolja prihajamo.

Takega sveta.

Ne morem...

Ne morem razumeti.

Če to sliši še kdo...

Marty je jasno pokazal, da ni bila njena krivda.

Toda da bi bil nekdo, ki prihaja iz te kulture,

z žensko, ki ni devica, to ne gre.

Nobenega smisla nima.

Harvey se temu upira, a ne more pozabiti.

Kako naj vem, da njemu nisi govorila enako?

Pomembni so bili poroka, nedolžnost, otroci.

Ta kultura je naletela...

Kako naj to rečem?

Na nekakšen konflikt.

In še nekaj mi povej.

Kdo drug se bo poročil s tabo?

To mi povej, cipa.

Kajti to si, če še ne veš, ti cipa!

S filmom so bile težave.

Veliko ljudi se je obrnilo proti Harveyjevemu liku,

Marty pa ga ni hotel spremeniti, tak je pač bil.

Takšni so tam takrat bili tipi.

Glede tega je bil odkrit.

NAPAČEN PRIKAZ V FILMU IZ "LITTLE ITALY"

Moj agent Ufland ga je pokazal agenciji W. Morris.

NEPRIČAKOVANO VELIK ODMEREK MORALE STAREGA SVETA.

Mislim, da je bilo l. 1968 in tipi v agenciji so se smejali.

"Smo sredi seksualne revolucije,

tip pa noče spati s punco, ker jo ljubi."

Precej mladi ste se poročili.

Ja, zaradi tega. Tako smo razmišljali.

To smo počeli.

Pri 23. naj bi bil odrasel.

V svetu, od koder prihajam.

Laraine Brennan, mislim, da je bila v drugem filmu.

Mislim, da je bila ena od plesalk.

Laraine sem spoznal na snemanju Murrayja.

Bilo je zanimivo, ker je bila zelo drugačna

od deklet, ki smo jih poznali iz soseske.

Bila je iz bogate družine.

RADA BI NAREDILA MAGISTERIJ

NAPISALA VSAJ ENO USPEŠNICO

Ste bili presenečeni, ko se je Marty odločil za poroko?

Ne. Nekam hitro je prišlo, če se prav spomnim.

Kaj je bil razlog za to, kaj mislite?

Bila sta mlada, noro zaljubljena.

Bila je igralka in manekenka.

Pustila je to delo...

CATHY SCORSESE, HČI

...da bi me vzgajala.

Oboževala sva jo.

Preselili smo se v Jersey City.

Ker je bilo stanovanje veliko in zelo poceni.

Odselil se je iz družinskega doma.

Ja... Ni se preselil tako hitro kot ona.

Bila je doma, klicala je mojo babico:

"Katie, je Martin tam?"

"Ja." Tam je bil. Vsak večer je šel jest k moji babici.

Ali večino večerov.

Še vedno je hodil domov k mami.

Bil je ob naju, toda bil je mlajši

in še vedno se je trudil za uspešno kariero.

Vem, da je bilo zelo napeto, ko sta bila mlada.

V kulturi se je dogajal premik. Nova glasba...

STREET SCENES / 1969 MONTAŽA MARTIN SCORSESE

...in dogodki v Vietnamu.

Nisem bil zelo političen.

Toda to, kar se je dogajalo, kar smo pri večerji gledali na TV...

Te grozne, grozne razmere...

Spoznal sem, da tega ne bi smeli početi.

Na dveh straneh sem zapisal zamisel.

Za teden Jezne umetnosti v New Yorku.

Imel sem zamisel.

Bilo je na vrhuncu vietnamske vojne.

Moški se gre brit.

In se ubije.

Lik bi imel svetle lase, modre oči.

Američan, belec, veste?

V njem je morala biti ta skladba.

Amerike iz 30. let.

Kako ste se tega domislili?

To sem imel v glavi. Tako razmišljam, veste?

Tako razmišljam.

Samomor. Ameriški samomor.

Spomnim se, da sem bil v cerkvi in duhovnik je rekel: "To je sveta vojna."

Nisem se več vrnil.

Vedenje ljudi, predstavnikov Cerkve,

se mi v 60. ni zdelo pravilno.

Sploh ne.

Se je zdelo pravilno vedenje boemov in hipijev?

To s hipiji, moram reči, in nisem bil hipi...

Z njimi sem se dobro počutil, ker so bili prijazni.

To je res neverjetno.

Videti je kot biblični, epski...

GLASBENI FESTIVAL WOODSTOCK / 1969

...neverjeten prizor.

Glej vse te ljudi! - Saj vem.

Poleti 1969 se je zgodil Woodstock.

Začeli smo delati z ljudmi

z NYU, da bi posneli Woodstock.

Jaz, Michael Wadleigh in Marty.

Skupaj sta režirala.

Režiral sem z Michaelom Wadleighom,

ki je posnel prizore za Who's That Knocking.

Peljali so nas tja, dokler se je dalo.

Potem pa si pustil avto na cesti.

Spali smo na tleh. V laseh sem imela klope.

Bili smo prekriti z blatom.

Marty je nesel tja manšetne gumbe,

ker je mislil, da bomo šli zvečer na večerjo.

To se ni zgodilo, toda prinesel je manšetne gumbe.

Tam smo bili dan in noč.

Bilo je razburljivo.

Haluciniral sem.

V nekem trenutku sem mislil, da so napadli oder.

Bedel sem...

Tri, štiri noči.

Vsi so rekli, da sem bil drogiran. Ne, ne, ne.

To je bilo pred mamili.

Morda so bila, ne... Kar se je dogajalo, se pač je.

Toda bili smo dovolj mladi, da smo bedeli in to počeli.

Le takrat sem bil na kraju,

kjer sta se dejansko

kazala sočutje in ljubezen do drugih ljudi.

Če imate hrano, nahranite druge.

Hranite drug drugega.

Lahko bi se slabo končalo, ker ni bilo hrane.

Tam je bilo pol milijona ljudi.

Potem pa si videl, kako Wavy Gravy pravi:

"Zamišljam si zajtrk v postelji za pol milijona." In to je storil.

Vsi hranimo drug drugega.

Gotovo smo v nebesih!

Bilo je...

Bilo je res nekaj posebnega.

Ko smo se vrnili s koncerta, sem sodeloval pri montaži.

Santana, konec...

Na koncu na dveh zaslonih gredo podobe mimo zelo hitro.

Očarala me je prosta asociacija podob.

Proces razmišljanja sem hotel vizualizirati.

Toda producent mi je rekel: "Marty, režira lahko le eden."

Tudi on bi moral režirati,

toda na koncu Wadleigh tega ni dovolil.

To je bilo za Martyja zelo hudo.

Odnesli so ga v Kalifornijo.

Rekli so mi, da ne morem iti zraven, da bi končal delo.

Hotela sta ga odnesti. On in Thelma.

To sem občutil kot izgubo, bil sem del skupine,

pa so me pregnali iz nje.

A tako. - In...

Gotovo je bilo težko. - Zelo hudo.

In zmagovalec je...

43. PODELITEV OSKARJEV, 1971 NAJBOLJŠI DOKUMENTAREC

Woodstock.

SPOZNAJTE USTVARJALCA FILMA "WOODSTOCK"

Takrat mi je moj agent Harry Ufland

priskrbel prvi film.

Čudaški film noir The Honeymoon Killers.

Začel sem oblikovati ta preprosti film noir

v nekaj zelo ekstravagantnega.

Zdržal sem pet dni.

Rekli so mi: "Oditi moraš."

Najeli so te za film, ne moreš vsiljevati drugih reči

v temo filma.

Jaz pa sem hotel narediti nekaj več.

Bolj sem mislil nase kot pa na snov.

Postavil sem se v ospredje.

Takrat je razpadel moj zakon.

Bolj ko sem se trudil snemati filme...

bolj je razpadal.

In to je bilo vse.

Spomnim se tudi časa, ko sem...

Razmišljal sem o tem med vožnjo sem.

Ko sem posnel Nice Girl

in dobil vse tiste nagrade,

sem se dobil z nekaterimi, da bi mi svetovali.

Tudi z Georgeem K. Arthurjem.

GEORGE K. ARTHUR, IGRALEC & PRODUCENT

George K. Arthur je bil igralec

v nemem filmu Josefa von Sternberga The Salvation Hunters.

Rekel je: "Nadarjen si. Si poročen?" Odvrnil sem: "Ne."

Dejal je: "Dobro. Nikogar ne boš prizadel."

Nisem vedel, kaj hoče reči.

Tako zagnan je bil.

Res je hotel snemati filme.

Hotel je iti v Hollywood, vdreti vanj.

Šel sem v LA, da bi snemal Medicine Ball Caravan

za Freddieja Weintrauba.

Bil je boemski frajer stare šole.

FREDDIE WEINTRAUB, PRODUCENT

Družbi Warner Bros. je prodal Woodstock.

Vprašal me je: "Bi prišel v Kalifornijo?"

Imam dokumentarec o rokenrolu, montažo potrebuje.

Oče je najel Martyja za montažo groznega filma

Medicine Ball Caravan, takrat sem ga spoznala.

Bil je bister, zabaven, srčkan...

SANDRA WEINTRAUB, BIVŠE DEKLE

...segal mi je do semle.

Rekla sem: "Če si sposodim denar od očeta,

te lahko peljem na večerjo?"

Spomnim se le, da je hotel iti na čimveč zabav.

Spoznati čimveč ljudi.

Vsi poglejte g. Spielberga, ki je prišel...

Z Martyjem sva imela skupnega prijatelja,

vse je povabil k sebi,

morali smo prinesti svoje kratke filme.

STEVEN SPIELBERG, REŽISER

Prinesel je film The Big Shave.

Res se je pobril do živega.

Potem je moj prijatelj Brian De Palma,

tudi Martyjev prijatelj, zbral vse skupaj.

FRANCIS FORD COPPOLA, REŽISER

Toliko ljudi sem spoznal. Igralce, pisce,

tam je bil tudi Schrader.

PAUL SCHRADER, SCENARIST

Najbolj se spomnim Johna Miliusa.

Na Silvestrovo...

JOHN MILIUS, SCENARIST

...je John streljal.

1970 je!

Tam sem spoznal tudi Georgea Lucasa. Snemal je THX 1138.

Vsi so snemali prve filme, jih prikazovali.

GOLI V SEDLU

Takrat je v Hollywoodu

Goli v sedlu doživel uspeh

in spoštovali so dolgolase režiserje, ki so kadili travo.

Nenadoma so neodvisne filmarje ozkogledi filmski studii

začeli jemati zelo resno.

NOVI FILM: NASILJE... SEKS... UMETNOST...

Marty je iskal zveze

in si tu ustvarjal kariero.

Potem sem spoznal Rogerja Cormana, ki mi je v delo zaupal film.

Roger Corman je zaposloval/izkoriščal mlade filmarje,

da bi snemal žanrske filme.

Imel je film Nevarno dekle.

Trideseta so, divjajo z avtomobili.

V bistvu je to kopija žanra Bonnie in Clyde.

"Bi rad to delal?" Rekel sem: "Seveda."

Živjo.

Kaj se je zgodilo? So nas oropali?

NEVARNO DEKLE / 1972

Imaš kaj, kar je vredno ukrasti?

Corman je prišel na snemanje.

Hotel je videti priprave.

Pokazal sem mu prva dva prizora, vse risbe prizorov.

Pogledal je kup papirjev in rekel: "Čakaj malo,

si vsak prizor naredil tako?"

"Ja." Rekel je: "Dobro." In odšel.

Pri filmu Nevarno dekle sem se učil, kako snemati za malo denarja,

in delal sem z igralci, ki sem jih oboževal.

Ne moje tiare!

Ni tako posebna.

Končal sem v roku in znotraj proračuna.

In niso me odpustili.

Resno. Zelo sem bil vesel, da me niso.

To je bila prelomnica.

Toda prijateljem ni bilo všeč. Kot bi se okužil s kakšno boleznijo.

Res. Pogledali so me in odšli proč.

Večina ljudi, s katerimi sem hotel delati, me je odganjala.

V nekaterih primerih zelo jasno. "Ne približuj se mi."

Ni jim bilo všeč, da sem posnel film.

Ker ste izdali sebe kot umetnika?

Tako mislijo, ja. Tako mislijo.

Takrat mi je Brian de Palma dal scenarij za film Taksist

in hotel sem ga posneti.

Toda Michael in Julia Phillips sta posnela več filmov.

Tega nista resno jemala,

ker sem posnel Nevarno dekle.

V Hollywoodu...

Martyju se je vedno zdelo, da ne spada v to družbo.

Margot Kidder in Jennifer Salt sta imeli hišo na obali

in tja je zahajalo veliko mladih.

Spomnim se, da je moj prijatelj Peter Boyle

potegnil Martyja iz morja, ker se je utapljal.

Marty je šel v vodo, ni bil vajen pogosto biti zunaj,

toda odločil se je, da se bo družil,

poskušal biti prijazen, spadati tja.

Zajeli so ga valovi, ni mogel nazaj.

Utapljal se je.

Marty je bil v Hollywoodu nekako izgubljen.

Bil je kot tujec v tuji deželi.

V tem je poskušal najti nekakšen smisel.

Spoznal sem Johna Cassavetesa in govoril z njim o Martyju.

Rekel je: "Rad bi videl njegov film."

Žal mi je...

Zaradi tistega prej.

Filma me je bilo sram.

On je res verjel vanj.

Rekel mi je: "Takšne filme snemaj.

Ne drugih neumnosti. To delaj."

V tem filmu je videl, kako nadarjen je Marty.

John je postal Martyjev filmski pokrovitelj.

Njegova vest.

Gledal je Nevarno dekle. Po tistem sem ga videl. Pogledal me je...

in...

Bil je tri metre proč, poklical me je k sebi.

Šel sem tja, objel me je.

Potisnil me je ob stran in rekel:

"Zapravil si leto dni življenja za snemanje tega dreka.

Tega ne ponovi več.

Tega ne ponovi več."

Rekel je: "Je kaj, kar bi res rad delal?"

"No, ja, nekaj imam. Ulice zla."

Vse stvari, ki sem jih res hotel razjasniti

v Who's That Knocking so bile v filmu Ulice zla.

Odvrnil je: "No, začni.

Poišči igralca za film."

Verna je predstavila...

Predstavila ju je. Žena je igrala v drami s čudovitim igralcem.

Rekli so: "Tega tipa moraš spoznati."

Vprašal sem: "Kdo je?"

V SPOMIN ROBERTU URICOLI 1942 - 2024

Prevedla Bernarda Petelinšek