Original subtitles

FILM, KI TAVA PO VESOLJU

Iz pisarne kli�ejo. Pokli�i mamo, zaradi bolni�nice.

Rekel sem ti, da sem �e. -Te je pa narobe razumela.

Ko bo Roland peljal tvojega o�eta iz klinike domov,

bi bilo lepo, �e bi oba umrla v prometni nesre�i.

FILM, NAJDEN NA SMETI��U

Je dal popraviti zavore? -Ne, poskrbela sem, da je pozabil.

Sedem ljudi je umrlo na kri�i��u Everux prej�njo nedeljo.

To bi bilo lepo.

Toda, kaj bo� naredila?

Ne grem nazaj z njima, rekla bom da sem bolna.

O �em razmi�lja�?

Roland �e kaj sumi? V�asih me �udno pogleda.

Ne, tu in tam mu pustim, da me pofuka in misli da ga ljubim.

Ne telefoniraj ve� sem, nevarno je.

Hrup? Nekdo je tepel fanta, ki je razbil lu� na avtu.

Za trenutek sem mislil, da je mrtev.

Ja, bilo bi lepo, �e bi bila to ona.

Ne, najprej denar.

Poslu�aj, to vedno pravim zato, ker te ljubim.

Moram biti pazljiv, po uspavalnih tabletah in plinu.

Neumna je, toda prej ali slej se ji bo posvetilo.

Glavno je, da njen foter guzne.

Ko bo Corrine dobila denar, bova poskrbela zanjo.

Seveda. Ljubim te.

�udovita prasi�ka si, ve�.

Do ponedeljka, torej.

Kdaj je bilo to, torej?

V torek... v torek po plavanju.

Rekla si, da je bilo dva dni nazaj. -Zmotila sem se.

Vem, da je bil torek, ker sem vzela zadnjo tableto v sredo.

Kakorkoli �e, ni me bilo strah.

Zakaj bi te bilo? Saj ni bilo prvi�.

No, to ni bila romanca iz �enskih revij.

Ne vem... njegove o�i so bile tako trde, njegova usta, besede...

Za�el je v Mercedezu.

Rekla sem mu, da mi je v�e�, da ho�em ve�, kot le hitri fuk.

Nekje bi se morala ponovno dobiti, me�kanje v avtu je dolgo�asno.

Rekla sem mu, naj me odpelje domov, da ga bom poklicala popoldne.

Hotela sem fukati, vendar sem raje po�akala.

Kaj je rekel on?

Nakladal je o mojem telesu in kako ga vzburjam,

ter kako vulgarno in brezobzirno je.

Si mislila tudi name? -Seveda sem.

Toda, ali te je odpeljal domov?

Ustavila sva se v ulici Molitor,

in se dolgo pokjubljala na parkiri��u.

Eno roko je imel med mojimi nogami, z drugo me je dr�al za vrat.

Tako je tudi ostal, ni se premikal.

In ti?

Tudi jaz se nisem premaknila. Bila sem hladna.

Mislil je, da bi rada kaj spila, zato sva �la v St. Lazare.

Vse kavarne so bile zaprte.

On �ivi na ulici Pasquier, blizu St. Lazareja.

Bila sem utrujena in zeblo me je.

Takrat sem se zavedala, da sploh nisem pijana.

Nato sem hotela, da me pofuka, kjerkoli, lahko tudi v dvigalu.

Toda rekla nisem ni�.

Njegova rama se je dotaknila moje jo�ke, ko je zaprl vrata.

Zakaj? -Pa� se je.

Monique je pri�la in odprla vrata.

Bila sem presene�ena, mislila sem da je �la v �panijo s tistim oblikovalcem.

Ne vem.

Enkrat smo ju videli v vrsti za v kino.

Nisem vedela, da je njegova �ena.

�ele dva meseca sta bila poro�ena.

No, in potem?

Potem... je odprla vrata.

Paul si je slekel pla�� in prosil za pija�o... kaj mo�nega.

Monique je rekla, da ima samo viski in rde�e vino.

Za�ela se je smejati.

Nenadoma je Paul postal �iv�en.

Tudi jaz sem planila v smeh.

Pogledal naju je in rekel, da se gre preoble�i.

Z Monique sva �li v njeno sobo. Ni bilo slabo. Kamin...

Slekla sem si pla��.

Monique me je pogledala.

Vpra�ala me je, zakaj se tresem,

da se lahko preoble�em, da me ni treba biti sram.

Potem mi je pomagala.

Pri �em?

Slekla mi je krilo in pulover.

Bila sem v hla�kah in modrcu.

�la sem h kaminu. Kazala sem ji hrbet, toda sigurno me je opazovala.

Vpra�ala sem jo, zakaj je tiho. Ker ni odgovorila, sem se obrnila.

Stala je ob oknu, z hrbtom proti meni.

Za�utila je moj pogled. Slekla si je pla��. Bila je gola.

Vpra�ala je, �e mislim da je njena rit prevelika. Rekla sem, da ne.

Obrnila se je, razprla noge in me prosila naj jih opi�em.

Rekla sem, da ima bela stegna, njen grmi�ek pa je �rna packa.

Poklicala je Paula.

Stopila je za mano.

Zakaj?

Da mi odpne modrc.

Potem je pri�el Paul.

V pi�ami, z odprtim pla��em. Imel je steklenico whiskeya.

Nato�il mi ga je.

Potem je rekel Monique, naj nadaljuje.

Kaj je po�ela ona? -Bo�ala je moje prsi.

In potem?

Tudi Paul se je slekel in se bahal s svojim penisom.

Rekel je Monique, naj mi sle�e hla�ke.

Spravil me je na kolena, in mi potisnil glavo med Moniquine noge.

Sedaj sem bila z hrbtom obrnjena proti Paulu.

Spomnim se, razprla mi je rit,

on pa je ves �as strmel vanjo.

Potem je pri�el bli�e in jo za�el bo�ati.

Kar je ostalo v fla�i je zlil po mijem hrbtu.

�utila sem teko�ino, ki je tekla med mojima ritnicama.

Paul je �el na kolena in mi za�el lizati rit.

Ni bilo neprijetno, bilo je prav �udovito.

�utila sem Moniquin grmi�ek ob mojem vratu...

...njene dla�ice so se pome�ale z mojimi lasmi.

Medtem, ko je njen mo� stiskal mojo rit, je ona

polo�ila moje roke na svojo rit in me bo�ala po jo�kih.

V rit, ki se je odpirala in zapirala, sem ji porinila prste.

In ti?

Hotela sta, da govorim, da bi ju moji ob�utki vzburjali.

Samo Gitanes? Nima� ameri�kih cigaret?

V jakni so.

Nobenega ni ve�.

Vzami Gitane. -Ne prena�am jih.

Je to vse?

�ez nekaj �asa je Paul rekel Moniqe naj zamenja z polo�aj mano.

Polizala mi jo je, jaz pa sem Paulu pomagala, da jo je po pasje nategnil.

In to je bilo vse?

Potem smo opazovali eden drugega, kako masturbiramo.

Potem se je Paul zadrl: "V kuhinjo, ma�ki!"

Zakaj? -Povedala ti bom...

Na hladilniku je bila posoda z mlekom za ma�ko.

Monique je rekla: "Kaj mi da�, �e se vsedem vanjo?

"Stavim, da ne upa�", je rekel Paul.

Splezala je v korito in se vsedla na posodo.

Ni odmaknila pogleda z naju in nama ukazala masturbirati.

Paul mi je rekel naj neham, prav ko mi je prihajalo,

ter mi ukazal naj tudi jaz splezam v korito

in pokleknem pred Monique.

Potem je iz hladilnika vzel jajce.

Lizala sem Moniquino pi�ko v mleku, on pa je dal jajce med moji ritnici.

Ko mi je pri�lo, je jajce po�ilo in steklo dol po mojih stegnih.

Je to realnost, ali no�na mora? -Ne vem.

Ob�udujem te, Corinne. Pridi, obdelaj me.

SOBOTA

10:00

Pohiti, na cesti bodo kolone.

Kak�ne znamke je ta podrtija?

Vem kaj je, dotrajani Facel.

Dotrajan, kot tvoja �ena.

Facel za na odpad!

PRIZOR IZ PARI�KEGA �IVLJENJA

Mama, po�kodovala sta Dauphina!

Treba je zamenjati dele! -Zbrcal bom tvoje dele!

Bi rad denar? Utihni torej!

Hej, 8805!

Vidita kaj sta naredila mojemu avtu? -Tvoj avto je v redu.

Odbija� je udrt.

Saj zato so odbija�i narejeni.

Samo zato, ker je tvoj tast lastnik ulice...

Samo zato, ker nosi� obleke Chez Dolores...

Daj mi sprej iz prtlja�nika!

Kurbica iz �t. 16!

Podle�! Dreka�! Komunist!

Daj, telefoniraj v Oinville.

�e bi peljal hitreje, ne bi bila pozna.

Vozil bom, kakor mi pa�e.

O�eta morava pobrati v bolnici pred mamo.

Pravi te�nobi sta.

Vem, toda �e o�ka posname novo oporoko v svoj japonski snemalec...

Ne bi bila veljavna.

Mo�no, toda ne tvegaj svojih zimskih po�itnic v Mehiki.

Lahko kon�a� v zaporu.

Seveda ne bom. Ne skrbi, vse bom uredil.

Zakaj mu potem �e pet let dajeva strup v hrano?

Pokli�i ga in mu povej da bova pozna, na cestah so gne�e.

Vidi� kaj se je zgodilo traktorju? Ko bi se vsaj mojima star�ema.

Ti me��anski drek!

Ti govno od kmeta!

MEDRAZREDNI BOJ

Ubil si mo�kega, ki ga ljubim! Zakaj nisi ostal v svojem hlevu?

Zakaj sta vozila tako hitro? To ni St. Tropez!

Ne prenese� to, da imava denar, ti pa si brez, kajne?

Ne prenese� to, da lahko fukava na rivieri ali na smu�anju.

Ne prenese�, da celo leto serjeva denar, ti pa ne!

In spomladi greva v Gr�ijo, kjer so umazani kmetje, ko si ti,

ujeti v gnoju s svojimi traktorji.

Ni treba �aliti tudi mojega traktorja, gospodi�na.

Stavim, da sploh mi tvoj.

Sigurno pripada kakemu smrdljivemu sindikatu.

Avto tuje znamke!

Ukraden, stavim!

Dedi� tovarn Robert mi ga je dal, ker sem porivala z njim.

Tvoja impotentna vrsta �e fukati ni sposobna!

Vlada te zajebava, tebe in tvoj kr� od traktorja!

Brez mene in mojega traktorja bi Francija stradala!

Briga me! Paul je mrtev!

Imej je prednost! -Ne bodi tako prepri�ana.

Prednost je imel.

Bil je lep, mlad, bogat.

Prednost pred debeluhi, pred revnimi, starimi...

Ne govori tako...

Ti bedni kup gnoja, ti!

Ti pokvarjena mala prasi�ka!

Tvoj traktor z popustom!

Ta tiste, ki garajo, je vreden veliko.

In moj Triumph? Odpisan. Vseeno ti je, kajne?

In zdaj je mrtev!

Tega ne bo� kar tako pozabil, to ti povem!

Pri�e! Prednost sva imela, je tako?

Oprostite, toda nimava �asa.

Ne moreta kar oditi. Saj smo vsi bratje, kot je rekel Marx.

�idje! Umazani �idje!

LA�NI GRAFIKON

Vedno izgubljava �as zaradi tvojih blji�nic. �as je denar!

Ne spravljaj se name!

Kdaj se je za�ela civilizacija?

Te to skrbi?

Ne, samo pokrajina...

Pa�, ne razumem.

Si sli�al, kaj je rekel? "Vsi smo bratje, kot je rekel Marx."

To ni bil Marx. Bil je tadrugi komunist... Jezus je rekel to.

Kakorkoli �e, strinjam se s tabo.

Briga me, tudi �e je res. To ni srednji vek.

Koliko je ura?

�e bi pofukal in posilil tvojo �eno, bi tudi temu rekel praska.

Povozi jih!

Bo de�evalo?

Sigurno bo.

Ne, sonce se prikazuje.

Jaz pravim, da bo de�evalo.

Me lahko zapeljeta?

V Mantes la Jolie? -To je v drugi smeri.

Potem pa obrni!

ANGEL UNI�EVALEC

Na pomo�!

Ti�ina! Celo Bog ima svojo policijo.

�e se nimata �esa bati, to doka�ita.

Doka�ita!

Bosta utihnila?

Kako naj doka�eva?

No, sva poro�ena, kavsava legalno. Stavim, da to ne velja za vaju.

Kratko in jedrnato!

Kako vam je ime, gospa?

Meni? Corinne Durand.

Durand je mo�ev priimek. Pa va�?

Moje dekli�ko ime? Corinne Dupont.

Dupont je priimek tvojega o�eta. Kaj pa tvoj?

Vidi�... sploh ne ve� kdo si.

Kr��anstvo je zanikanje samo- spoznanja, je smrt jezika.

Bosta dr�ala gob�ka zaprta?

In kako je ime tebi? -Joseph Balsamo.

Nikoli sli�al.

Glede na to kako izgledata, me to sploh ne �udi. Sta kot iz revije.

Spominjata me na tiste, ki se niso dotikali mrtvega Andrea Bretona.

Kakorkoli �e, razlo�il bom.

Joseph Balsamo je sin Boga in Alexandra Dumasa.

Bog je stari peder, kot vsi vemo.

Nategnil je Dumasa in jaz sem rezultat. Zatorej: jaz sem Bog.

Da, Bog sem, ker sem len.

To ni res, dragi.

Bosta �e utihnila?

Tudi ti, Marie-Madeleine.

Prijazna je, ni pa preve� brihtna.

Utihnita no. Zaprita �e goflji!

Torej... prijazna, razume lenobo.

Razume tudi to o Bogu. Uboga me.

In kaj pravzaprav po�ne� tu?

Tu sem, da razgla�am konec tega modernega in urejenega sveta,

in naznanjam za�etek razko�ja, �e posebej v filmih.

Dovolj imam. Ustavil bom.

Ponudbo imam za vaju. Peljita me v London, pa vama izpolnim vsako �eljo.

Oh seveda, ti gnida.

Prav zares. Le poglej kaj je v predalu.

Oh drek, to je �ude�!

Zajec.

Karkoli si za�elita, �e me odpeljeta v London.

Velik Mercedezev �portni avtomobil?

Ve�erna obleka Yves St. Laurent?

Hotel na Miami Beachu?

Spremeni me v blondinko... v naravno blondinko.

Eskadrila Mirageov IV, s katerimi so �idje bombardirali arabce.

Vikend z James Bondom.

Tega si �elim tudi jaz.

Je to vse, kar si �elita?

Podgani, prav ni� ne dobita.

Hitro, naredi �ude�, ti prevarant.

Kaj, za riti, kot sta vidva?

Dovolj! Ven!

Ven, ti lajdra! Ti bom �e pokazal!

Ti�ina!

Vade retro. Mar� domov!

Vidi�, sonce se je pa le prikazalo.

Moja Hermes torbica!

OD FRANCOSKE REVOLUCIJE DO GAULLIJEVIH VIKENDOV

Svoboda je nasilje.

Tako kot zlo�in.

Izgleda da je to vrlina izprijenosti...

Je no� pod tvojo blazino?

...ki se nemo�no bori protu su�enjstvu.

Ne, v hlevu!

Svoboda se bo ubila v dolgem boju!

Je lahko protislovnost �love�tva sploh razumljena?

In sekira?

Lahko verjamemo, da je �lovek uredil dru�bo zato,

da bi bi �ivel sre�no in razumno �ivljenje.

Utrujen zaradi modrosti, bolje re�eno...

...naravne modrosti...

Tudi v hlevu.

...ho�e biti nesre�en in neumen.

Ne vidim ni� drugega, kot ustave,

namo�ene v zlatu, ponosu in krvi

in nikjer ne vidim sladke �love�kosti

in zmerne vzdr�nosti,

ki bi morale biti temelj dru�bene pogodbe.

NEDELJA

Jo�em v praznino.

ZGODBA ZA V PONEDELJEK

Dru�bena pogodba.

NEDELJA

Jo�em v praznino.

ZGODBA ZA V PONEDELJEK

Jo�em v praznino. Kli�em te sredi no�i.

Pohiti!

Halo, me sli�i�? Ima� lepo vreme?

Tudi tu, v de�ju, ponovno diham tvoj zrak.

Tu v telefonski govorilnici, sem ujet, vsem na o�eh.

Predstavljam si te v baru, kako gleda� prek morja.

Halo, halo me sli�i�? Kako so Laurent, Jean-Luc in Joelle?

�e vedno ribarijo na otokih, na mestih, nama tako dobro znanih?

Spet so tu mimoido�i, bele�ijo vsako besedo.

Vedno govorim samo jaz, povej mi kaj je novega.

Povej mi s kom zdaj ple�e�, kaj le�i za tvojimi besedami?

Halo, halo me sli�i�? Odgovori. Su ustnice tvoje prelene?

Povej zakaj tak �epet, bo� �e tam ko poklical bom spet?

Sedaj moram kon�ati. Zunaj �akajo ljudje.

�eprav blebetam, sem komaj kaj povedal.

Halo, me sli�i�? Zunaj postajajo nestrpni.

Komu je �e mar za ljubezen mrtvo, v krutem svetu tem?

Je to Porsche Gearbox?

Naju lahko zapelje� do najbli�jih gara�?

Prostor je samo za tvojo �eno, zate ne.

Lahko sedim zadaj. -Ne, uni�il mi bo� pokrov.

Polomil ga bo�!

Umakni se, druga�e ti razbijem obraz.

Toda rekel si, da grem lahko s tabo.

Ti lahko, on pa ne.

Dr�i ga, dokler ga ne v�gem!

Je mogo�e kak�na gara�a v bli�ini?

Je Oinville v tej smeri?

Tale pti�ka sta mrtva.

Tu je nekdo.

Dober dan. -Prihajata od tu?

Sta gluha? - Sta slepa?

Oropan v Los Angelesu, kjer se trguje s sanjami,

sem prikril krajo, zagre�eno s strani imigranta, kot sem jaz,

bralec svojih pesmi,

ko sem se bal, da mrtve opazujejo... recimo �ivali.

Hvala, gospodi�na Bront�. -Ni za kaj, dragi.

Oprostita, toda...

V kateri smeri je Oinville?

�eli� poeti�no ali fizi�no informacijo?

Rada bi vedela samo, v kateri smeri je Oinville.

Fizika �e ne obstaja, morda samo individualne fizikalne znanosti.

Kak�en neumen film, same norce sre�ujeva.

Sam si kriv. Vzami ali pusti.

Mogo�e je usoda dolo�ena, in se dogodki samo zdijo napa�ni.

Obotavljo�e ti da sedem let sre�e, nato dve vzame nazaj.

Hvala, Emily. -Ni za kaj, dragi.

Gospodi�na, prosim!

Kaj je tole? -Kremenec.

PO POTI LEWISA CAROLLA

Ubogi kremen�ek.

Ignoriran s strani arhitekture, kiparstva in nakitnine.

Star je toliko, kot na� planet, morda celo, kot kaka zvezda.

Ujet v �asu, ozna�en z velikim padcem.

Starej�i od �loveka. In ta ga ni vklju�il v svojo umetnost ne delo.

Ni ga proizvedel in tako dolo�il njegovega mesta.

Kremen ne ohrani ni�esar, razen svojega spomina.

O�itno minerali niso ne ob�utljivi na samostojni.

Zato jih je tako te�ko premikati.

Silovitost groma na primer, ali elektri�nega bliska,

potresov, vulkanov ali eonov �asa...

V kateri smeri je Oinville?

In vpra�am te, kaj je to?

Trava.

Ne. Poa nemoralis.

Kje je Oinville?

In kaj je tole?

Kostanj.

Ne. Castanea sativa.

Za�etek novega dne v sivi zori...

...mrhovinarji bodo poleteli prek daljnih obal...

...leteli nesli�no v svojem redu.

Hvala, gospodi�na. -Ni za kaj, ljubi.

Imela sva prometno nesre�o, ljudje naju pri�akujejo.

Jaz pa te prosim, da mi pomaga� re�iti tale problem.

Prvi�, mucka, ki ima rada ribe, je dobra u�enka.

Drugi�, nobena brezrepa mucka se ni voljna igrati z gorilo.

Tretji�. Mucke z brki vedno obo�ujejo ribe.

�etrti�. Nobena mucka, ki se rada u�i, nima zelenih o�i.

Peti�. Mucke, ki imajo brke, nimajo repa.

Kak�en je odgovor? -Nimam pojma.

Kaj pa tale?

Prvi�. Noben morski pes ne dvomi o svoji dobri oboro�enosti.

Drugi�. Riba, ki ne zna plesati menueta, je vredna posmeha.

Tretji�. Brez treh vrst zob, riba ni brez dvoma dobro oboro�ena.

�etrti�. Vse ribe, razen morskih psov, so neke vrste otroci.

Peti�. Nobena zavaljena riba ne more plesati menueta.

�esti�. Riba z tremi vrstami zob ni vredna posmeha.

Kak�en je odgovor? -Ne vem!

Gospodi�na Emily, ne kaznuj majhnih kriminalcev in veliki bodo umrli.

Zazri se v to temno no�, v ta val solz in groze,

toda uni�i velike lopove �e danes,

kajti oni so krivi za mraz in temo, ki sta tu,

na njih sloni ta svet groze.

Naj bo �rn ali bel, zahtevam smrt krokodila, plenilca.

To ni roman, to je film. Film je �ivljenje.

Za��iti cvetje pred plameni, skrbi zanj, u�i ga brati...

Podla sva, kajne? Celo filozofa ne bi imela pravice za�gati.

Ne vidi�, da sta samo domi�lijska junaka.

Zakaj ona potem jo�e? -Pojma nimam. Greva.

Saj to sva tudi sama.

Rekel sem si, nima smisla govoriti z njimi.

�e kupujejo znanje, je to samo zato, da ga prodajo naprej.

Ho�ejo poceni znanje, da ga prodajo z dobi�kom.

No�ejo preprek na svoji poti do zmage.

No�ejo biti zatirani, ampak ho�ejo zatirati.

No�ejo napredka, ho�ejo biti samo prvi.

Ubogali bodo vsakega, ki jim bo obljubil zakonodajno mo�.

Nisem vedel, kaj naj povem o njih. Odlo�il sem se, da to.

TOREK V STOLETNI VOJNI

Ni�esar ne vemo.

Popolnoma brezbri�ni smo do samega sebe.

Tako brezbri�ni, kot do te gliste.

Oboji smo uganka.

Kdor zanika to, nima pojma. Kdor zanika to, ne ve prav ni�.

Poglej, hla�e Chez Eddy.

Koliko dni sva �e na poti? -Danes je �etrtek.

Tvoj foter je najbr� �e umrl. V ponedeljek najkasneje.

Tvoja mama bo besna na naju.

�koda, ni po�teno.

Stavim da je prasica spremenila oporoko. Zdaj ne bo delila.

Malo mu�enja... pa si bo premislila.

Poznam par metod, �e iz �asov, ko sem bil poro�nik v Al�iriji.

Se bli�a tovornjak?

Hitro, vrzi hla�e stran in se ule�i na sredo ceste.

Dvigni kolena! Noge narazen, trapa!

Greste proti Oinvillu?

Pomagati mu morava, koncert ima in pomo�nik ga je zapustil.

Je glazba, ki se jo poslu�a in je glazba, ki se je ne poslu�a.

Mozarta se poslu�a.

Si predstavljate bogatstvo, ki bi ga ubogi mo� imel danes.

Glazba, ki se je ne poslu�a, je takozvana moderna "resna" glazba.

Nih�e ne hodi na take koncerte. Moderna glazba je, paradoksalno,

zasnovana na Mozartovih harmonijah. Mozarta tako lahko sli�ite

v Dariu Morenu, Beatlesih, Rolling Stonesih in drugih.

To so v glavnem Mozartove harmonije.

Moderna "resna" glazba pa je iskala drugje,

in rezultal je najbr� najve�ja katastrofa v zgodovini umetnosti.

Ker vas govor dolgo�asi, bom nadaljeval z sonato.

Ne, najbolje da grem od za�etka.

Kak�na milina, kajne? Samo pomislite, ko je ubo�ec umrl,

so ga vrgli v bera�ki grob, kot kakega psa.

Kako �alostno, ko pomisli� na to ne�nost v melodiki.

Vedite, da je na njegov pogreb pri�el ves Dunaj.

Vendar jih je sne�ni vihar spravil domov. Brez�utni psi.

Kje sem �e kon�al, draga? Ti bi morala vedeti.

Ne mislite, da igram dobro, zani� sem.

Ko bi lahko sli�ali Schnabela. Bil je moj u�itelj. Pokojni.

On je bil pianist, jaz sem gnoj. Oprostite mi, igram kot pra�i�.

Ko bi lahko sli�ali njega, njegov veli�astni ton.

Redko se je lotil Mozarta, kajti govoril je:

Mozart je prelahek za za�etnike in otroke a prete�ek za virtuoze.

Ta prekleta cigara je kriva, da ne zadanem pravih not.

TEDEN �TIRIH �ETRTKOV

Samo naravnost.

Ti si na vrsti.

PETEK, DALE� STRAN

Kaj se gre ta drhal?

Smo italjanski igralci v koprodukciji.

PETEK, DALE� STRAN OD ROBINZONA IN MANTE LA JOLIE

Gre� ali ne?

Dovolj imam.

Si v filmu ali v realnosti?

V filmu. -V filmu? Ne ga srat.

Do konca filma bova sigurno tam.

Dovolj imam, �e ne bom malo zaspala, bom umrla.

Potem pa umri.

Imate ogenj?

Tamle je pti�ka. -In kaj potem?

Je tvoja?

Na pomo�!

Greste proti Oinvillu?

Ima� raje da te nateguje Mao ali Johnson.

Johnson, seveda.

Pelji, Jean. Tale je fa�ist.

Proti Oinvillu?

Kdo je prvi za�el: Izrael ali Egipt? -Prekleti Egip�ani!

Ignorantka pateti�na.

Ti si na vrsti.

Ti si na vrsti.

Proti Oinvillu? -Ja, sko�ita gor.

Samo en gri�ljaj.

�e malo.

Ta ko��ek je bil sorazmerno enak delu prora�una ZDA,

ki so ga namenili Kongu.

Roland, pomagaj mi.

Gospod, la�na sem.

Ljub�ka mi daj.

Ljub�ka mi daj!

V rit se zaleti!

Uveljavljam zakon, ki ga naftne dru�be uveljavljajo v Al�iriji.

Kak�en zakon?

Zakon poljub�ka in brce v rit.

TRETJI SVET

Moj �rni brat bo izrazil moje misli.

Optimizem, ki danes vlada v Afriki,

ni posledica naravnih resursov, ki bi kon�no koristili Afri�anom.

Tudi stari zatiralec se ne obna�a manj nehumano

in bolj dobrohotno.

Ta optimizem je jasen rezultat revolucionarnega delovanja,

politi�nega in voja�kega, s strani Afri�kega ljudstva.

Nedavno je bil velik del �love�tva

pretresen do temeljev z izbruhom ideologije nacizma,

ki je iz spanca obudil mu�enje in genocid.

De�ele, ki jim je nacizem pretil najbolj neposredno,

so formirale alianso in se zavezale k osvoboditvi okupiranega ozemlja

in zlomu hrbtenice nacizma ter posledi�no uni�enju zla,

da se tak�ni re�imi ne bi ve� ponovili.

Afri�ani si morajo zapomniti, da so tudi oni trpeli obliko nacizma,

izkori��anja, fizi�nih in spiritualnih likvidacij,

na�rtovanega uni�enja.

Napasti morajo francoske, angle�ke ter ju�noafri�ke manifestacije

in biti pripravljeni na spopad po vsej Afriki.

Mi afri�ani razgla�amo, da je bilo v ve� kot stoletju

�ivljenje 200 miljonov afri�anov podcenjeno

zanikano, stalno preganjano s smrtjo.

Ne smemo zaupati "dobrim namenom" imperialistov.

Oboro�iti se moramo s pogumom in bojevitostjo.

Gmotni razvoj in materialni resursi ne bodo osvobodili Afrike.

Afri�ka roka in mo�gani bodo pognali v pogon

dialektiko osvoboditve kontinenta.

Glede na dane okoli��ine si lahko dovolimo biti optimisti�ni.

Moj arabski brat bo spregovoril.

Zdaj, ko je pri�la ura osvoboditve, si odvrgel pu�ko,

upajo�, da bo� na�el proti-nasline pacifiste,

ljudi, utrjene s trpljenjem, ki bodo pripravljeni odpustiti.

Jaz tega ne i��em.

Jaz pravim, da je svoboda �rnih enakovredna svobodi belih.

Jaz pravim, da ima �rnec, da bi si priboril svobodo,

pravico narediti vse, kar so za svobodo storili ostali.

Jaz pravim, da si ne ti ne jaz ne bova izborila svobode

z ne-nasiljem, strpnostjo in ljubeznijo.

Izborila si je ne bova, dokler ne prepri�ava vseh,

da je na�a pravica hoditi po poti vseh,

ki so �rtvovali svoje in jemali �ivljenja drugih,

ter da smo tudi mi pripravljeni za svobodo narediti isto.

Mi �rni smo v vojni z Ameriko in njenimi prijatelji.

Toda z Ameriko se dejansko ne moremo boriti,

saj nimamo ne oro�ja, ne znanja o tem, kako ga uporabiti.

Poleg tega nas je manj kot njih.

Zato smo si izbrali gverilski na�in bojevanja.

Ta taktika ima veliko prednosti in je lahko izvedljiva.

Delujemo na strate�kih to�kah: tovarne, farme, domovi belih.

Mnogokrat je mo�no sabotirati ali uni�evati brez enega samega strela.

Uni�ujemo lahko telefonske linije, �eleznico, letali��a,

elektri�ne instalacije.

Zahodna dru�ba je odvisna od elektronskih sistemov;

brez njih so paralizirani.

Zahod bomo spravili na kolena, mesto za mestom,

ekonomsko jih bomo uni�ili.

Lotili se bomo tudi krvavih dejanj sabotiranja.

Ni naklu�je, da nas je gverilsko bojevanje Vietkonga navdu�ilo.

Na�i �rni bratje, ki se v Vietnamu borijo za belo Ameriko,

si pridobivajo neprecenljive izku�nje modernega gverilskega bojevanja.

Uporabni bodo, ko se bodo vrnili v na�e vrste.

Ne samo kot neustra�ni borci, temve� tudi kot u�itelji gverile.

Seveda je oro�je bistveno za krvavo sabotiranje.

Vsi �rnci imajo doma vsaj pu�ko ali revolver,

tudi priprava molotovk ni te�ka.

Kakorkoli, poznamo na�ine kako priti do oro�ja.

Toliko povem, podrobnosti pa bom obdr�al.

NA ZAHOD

Civiliziranost pomeni pripadati razredni dru�bi, svetu paradoksov.

Razvoj produktivnih sil je povezan z izkori��anjem

�loveka s strani �loveka.

Su�enjstvo, tla�anstvo, mezdno delavstvo...

...to so forme hlap�evstva, zna�ilne za civilizacijske mejnike.

Engels je preu�eval korake, ki vodijo v razredno dru�bo

in medrazredne odnose, za�en�i z starimi Grki,

vse do industrijskega kapitalizma.

Ko so bili 3 elementi: privatna lastnina, monogamija in dr�ava

zdru�eni v eni dru�bi, je nastal preskok iz barbarstva k civilizaciji,

ter iz brezrazredne k razredni dru�bi.

�e smo natan�ni: Morgan, iz katerega je �rpal Engels,

je rekel, da se je �lovek razvil iz naprednega divjaka v primitivnega

barbara, ko se je klan razvil v pleme.

�love�tvo se razvije iz pritivnega barbarizma,

ko posamezna plemena za�nejo tvoriti konfederacije plemen.

Najvi�ji nivo barbarizma dose�e, ko preide

iz plemenske konfederacije v militarno demokracijo.

V svoji "herojski" dobi, na pragu civilizacije, razredne dru�be,

se �love�tvo znajde organizirano v militarni demokraciji.

Tudi v herojski stari Gr�iji in kraljevskem starem Rimu

se je militarna deomkracija razvila iz gospostva,

patricijev in plemen.

�eprav so se patriciji nekoliko prizemljili,

upravniki pa pridobili nekaj privilegijev,

to ni spremenilo narave ustavnega sistema.

Grki so pre�li prek plemen, konfederacije h militarni demokraciji.

Da bi razumeli to evolucijo, moramo razumeti njen izvor.

Geni.

Engels je po Morganu domneval, da so ameri�ki geni prvotna oblika,

gr�ko-romanski pa so njihova izpeljava.

Domneval je, da so iroke�ki, �e posebej pa sene�ki geni

klasi�na oblika primitivnih genov.

Do 19. stoletja so se Irokezi razvili v plemensko konfederacijo.

Tako so Irokezi razbistrili zgodnjo zgodovino zahoda.

Vendar pa po Morgani in Engelsu Irokezi niso bili

predstavniki najnaprednej�e ureditve ameri�kih indijancev.

Velike pre-kolumbovske civilizacije Inkov, Majev in Aztekov so,

ko so bile na vrhuncu svoje mo�i enakovredne herojski Gr�iji,

na pragu prestopa v razredno dru�bo.

To je Oinville! Hitro v banjo!

Nisva kriva, da sva zamudila smrt tvojega o�eta.

Kaj to�no je rekla? -Da zdaj ne bo delila 50:50.

Torej je bilo vse zaman.

�igava je ta knjiga? -Izposodila sem si jo.

"Povodni konj je �ivel na kopnem, toda od�el je h kralju �ivali

in ga prosil, �e bi lahko �ivel v vodi."

Ne bo je kar tako odnesla.

"Gospodar ga je zavrnil, in povodni konj ga je vpra�al zakaj"

"Ker si po�astna kreatura, je odgovoril gospodar."

Ji bom �e pokazala.

"Vse ribe bo� pojedel

Prise�em, niti ene ribe ne bom pojedel, je rekel povodni konj.

Kdo bi verjel tak�ni po�asti?, je odvrnil gospodar."

Tako ne bo �lo, Roland.

"Povodni konj je razmislil in spregovoril:

Imam idejo. Pusti me �iveti v vodi. Kadarkoli bom kakal,

bom drekce vrgel na kopno, da bo videti, da v njih ni ribjih kosti.

Gospodarju se je ideja zdela dovolj po�tena

in povodnemu konju je bilo dovoljeno �iveti v vodi."

...�IVLJENJE...

Povodni konj je podnevi druga�en.

No� zakrije njegovo odvratnost, njegove izbo�ene o�i, ogromna usta,

spa�eno telo, tanke noge in absurden rep.

"Maybe it's the acme of beauty to a hippopotamus"

PRIZORI IZ �IVLJENJA NA PODE�ELJU

"...razkrije, kako zavr�en je v svoji �ivljenjski skupnosti.

Roland, nekaj morava ukreniti.

Zajec gospoda Flauberta.

60:40? -Ni govora!

70:30? -Ne pride v po�tev!

80:20? -Ne, ne pride v po�tev!

Bodi razumna! 90:10?

Nemogo�e! Dobili bi samo 4 milijone.

Kaj bova naredila? -Obstaja metoda dr. Petiota.

Ne, sosedje bi videli dim.

Metoda dr. Tara in prof. Featherja. Dava jo v prtlja�nik, poi��eva

nesre�o na cesti, in za�geva vse skupaj.

Popolni zlo�in. -Sre�ni za vse ve�ne �ase.

Z milijoni.

Ljubim te. -Tudi jaz te ljubim.

Polila sem ga z bencinom.

Po�akaj me, ti baraba!

Je to cesta za Versailles?

Yves, avto! Claude, hrano!

Pun�i in vidva, tja! Lezi, deda!

Pohiti, Yves!

Na tla, dedek!

Lu�tna stvarca!

Pravim ti, imava denar!

Poslu�aj vendar!

Si nor? Pravim ti, na banki imam 50 milijonov.

Pojdi z nama, dala ti bova polovico!

Ste ga na�li?

Kaj po�ne� tam, Gerald?

Kdo je to? -Prijatelji.

Skupaj smo se borili v Etiopiji.

Kaj imamo tule? -Dvoje srednjih let, eno dekle.

Tale bo za Ernesta.

�e ho�e� jo lahko pofuka�, preden jo pojemo.

OSVOBODILNA FRONTA SEINE ET OISE

Oklepnica Potemkin kli�e Iskalce...

Iskalci tu. Sli�imo vas, Oklepnica Potemkin.

Bilo je pod Trocadero mostom, leta 1964.

Bilo je stra�no mraz, se spomni�?

Razvpita zima 1964.

Alphonsinini roki sta bili tako hladni,

da si ju je grela na mojem ti�u, ko mi ga je drkala.

Tako je bilo mraz, da je vse poledenelo.

Alphonsina je rekla: "Kako velikega ti�a ima�."

"Trapa, ne vidi� da serjem?", sem ji odvrnil.

Pulover.

Krilo.

Nedr�ek.

Hla�ke.

Pripravljena je.

Lezi.

Ribo.

AVGUSTOVSKA SVETLOBA

Odhajajo.

Gremo �ez 30 sekund.

Zakaj ste ga ubili? -Tako je najbolje.

Grozno je.

Grozo bur�oazije lahko prekosi samo �e ve�ja groza.

Bo v redu, gospodi�na Gide?

Malo �rne barve bi pasalo.

Malo oran�ne.

Johnny Guitar kli�e G�sta Berling.

Tu G�sta Berling. Sli�im te, Johnny Guitar.

OKTOBRSKI JEZIK

Z brez�ustvenim glasom nameravam javno spregovoriti

naslednje sve�ane, hladne besede.

Prisluhnite jim pazljivo, pripravite se na bole� u�inek,

ki ji bodo imele na va�o obubo�ano domi�lijo.

Ne mislite si, da sem na pragu smrti,

saj mi starost �e ni nagubala �ela,

odmislite vsakr�no podobnost z umirajo�im labodom brez duha,

glejte me le kot po�ast, �igar obraz z veseljem spregledate,

�eprav je ta manj grozen, kot njega du�a.

In vendar nisem zlo�inec. Dovolj o tem.

Starodavni ocean! S prvim pogledom nate globoka �alost,

ko tvoji topli vetrovi kodrajo zbegane du�e,

za seboj pu��ajo neizbrisne sledi.

Tvoji obo�evalci se spominjajo v�asih nezavedajo�e,

�lovekovo razo�aranje nad bole�ino, ki ga nikdar ve� ni zapustila.

Pozdravljen, starodavni ocean!

Smatram, da �lovek verjame v svojo lepoto le zaradi svoje nadutosti,

v resnici pa v svojo lepoto dvomi.

Zakaj je recimo tako o�aben do sebi podobnih obrazov?

Pozdravljen, starodavni ocean!

Ocean, mnogokrat sem se spra�eval, katera je bolj skrivnostna,

globina oceana ali globina �lovekovega srca.

Moram re�i, da se kljub svoji globini,

ocean ne more primerjati z globino �lovekovega srca.

Psihologija se mora nau�iti �e marsikaj. Pozdravljen, starodavni ocean!

Iz svojih mra�nih, skrivnostnih globin, po�ilja� svoje valove

z vsem hladom tvoje ve�ne mo�i.

Tvoja notranja veli�ina, odsev neskon�nosti,

je brezkon�na kot filozofska misel, ljubezen �enske,

kot bo�anska lepota ptice.

Povej mi, stari ocean, bo� bil mi brat?

Vedo� ni�esar o tvojih skrivnostih, fascinira� me mo�no.

Si prav ti domovanje Princa Teme?

Povej mi, ocean; mora� mi povedati,

kajti radoval se bom vedenja, da je pekel ljudem blizu.

Zato �e enkrat te pozdravljam, in hkrati se poslavljam �e.

Stari ocean, pre�ibak sem, da bi nadaljeval, pri�el je �as,

da se vrnem v brutalni svet �loveka.

Potrudimo se po svojih najbolj�ih mo�eh,

in se, zavedajo� se svojih dol�nosti, soo�imo s svojo usodo na Zemlji.

Pozdravljen, starodavni ocean!

V redu?

Naj ostanem s tabo. -Prepozno.

Ne �akajte name. -Adijo, Val�rie.

Kako vesela bi bila �e bi vedel, ti, ki te zapu��am nocoj,

�eprav vse ka�e da je vse kon�ano, drugim zdi za�etek se.

Nasmeh, �eprav je srce raztrgano, hlini, da zakrpano je �e.

Napi�em zadnjo besedo, tako zapu��ena,

le roman z nesre�nim koncem.

SLAB ZAKON

Ko ti spodrsne na �abi, te obda ob�utek gnusa.

Toda, �e se s prsti le nalahno dotakne� �love�kega telesa,

za�uti� luske pod udarci kladiva.

In kot srce morskega psa, ki bije �e eno uro po smrti,

tako drhti na�e drobovje, po tem ko se ljubimo.

Ne razumem.

Zaradi �love�kih brezmejnih grozodejstev.

Mogo�e se tu motim, morda pa imam prav.

Obstaja bolest, �e mo�nej�a od nabreklih o�i, ki se pojavijo

pri spoznavanju �udne �love�ke nravi, vendar je �e nisem na�el.

No, Ernest?

Ni slabo.

Me�anica svinjine in ostankov angle�kih turistov.

Tistih iz Rolls Royceja?

Tudi malce tvojega mo�a je notri.

Kasneje bom �e malo, Ernest.