Original subtitles

ByHrBt

ONSTRAN ZRCALA

Re�ija

Igrajo

KABI, MOJI �ENI

Jaz sem bil prvi na pomolu! -Kak�na osve�itev!

O�e in Martin gresta vre� mre�e, midva z Minusom pa po mleko.

Ne, David in Minus naj vr�eta mre�e, da se z �eno sprehodiva.

Lahko pa s Karin vr�eva mre�e in gresta Minus in Martin po mleko.

Jaz tudi no�em. Sam se bom odlo�il, kaj bom.

Zakaj ne bi �la midva, Minus? -Zakaj �enske vedno odlo�ajo?

Naredimo, kot bo rekla Karin! Tako bo najbolj pravi�no.

�e bi o�e takoj odlo�il, bi si prihranili nekaj �asa.

Bi se �la oble�, preden greva nastavljat mre�e?

Kaj ti misli�? -Hladno je. Moj pla�� je lahek.

�e te zebe ... -Zebe, mene? Niti malo. Pa tebe?

Ti si za�el, da je hladno. Pihati je za�elo, tako da ...

Utrdila se bova. Mo�kost je pred zdravjem, ne?

�e zmore Hemingway, bova tudi midva. Naprej mar�!

Bo nevihta? -Nocoj ne.

Ne vem, tiste oblake poglej ...

Te je strah strele? -Presneto strah.

Nevihte v �vici so od vraga. -Druga�e ti je bilo tam v�e�?

Imel sem domoto�je, a sem pred prihodom hotel kon�ati roman.

Pa si ga uspel? -Bolj ali manj.

Kako kaj �elod�na razjeda? -Za silo. Mi lahko kaj da�?

Jutri lahko greva k lekarnarju. Par opravkov imam.

Si dobil moje zadnje pismo? V ponedeljek sem ga odposlal.

Bil sem pri Waldsteinih v Baslu. -Potem nisi dobil mojega pisma.

V sredo sem priletel sem. -Torej ga nisi prejel.

Je bilo pomembno? -Bilo je v zvezi s Karin.

�util sem, da ti moram sporo�iti,

�etudi bi te zmotilo pri pisanju.

Kukavica. Je nisi sli�al? -Ne.

Zdaj jo mora� sli�ati! -Kje?

Kdaj si si nazadnje umil u�esa? -Veliko preve� sli�i�!

Po moji bolezni se mi je sluh izostril.

Mogo�e zaradi elektro�oka.

Ni bil o�e videti bled, ko je pri�el iz �vice?

Bil je utrujen od poti. In ni bil videti sre�en.

Pride Marianne sem? -Martin pravi, da sta se raz�la.

Ubogi o�ka, spet sam. -Nikoli je nisem maral.

Tako visoko se nosi! O�ka postane ob njej �isto majhen.

In roga se mu zaradi knjig! -Briga ga, kako se prodajajo.

On ho�e biti "poet".

�emu se smeji�?

Tako pokonci se nosi� in resno! "On ho�e biti poet."

Ne bodi tako tog. Rada te imam, mali Minus.

Nemogo�e visok si! -Nehaj govoriti neumnosti!

Sedemnajst let in skoraj tri metre!

Kje ima� dekle? -Nobena me ne mara!

Ne jezi se, ker se �alim s tabo.

Edgar je edini psihiater, ki mu zaupam. On jo je zdravil.

In?

Ko se je Karin prej�nji mesec vrnila iz bolni�nice,

sva se temeljito pogovorila.

Ne more jam�iti, da bo izbolj�anje trajno.

In zdaj?

Videti je neverjetno dobro.

Videti je neverjetno dobro.

Edino s spanjem je nekaj te�av.

Njen sluh se je izredno izostril. To je to.

Koliko pa ve? -Resnico o svoji bolezni.

Ne pa tudi, da je bolj ali manj neozdravljiva. -Bolj ali manj?

Edgar pozna primere popolne ozdravitve, zato je �e upanje.

In kak�ne so stvari med vama? -V redu, hvala.

Dnevi minevajo kot ponavadi.

Predavam �tudentom in ocenjujem znanje na izpitih.

Pri�el sem do spoznanja, da jo ljubim in da sem povezan z njo.

Ne glede na vse ...

Postal sem sidro njenega obstoja.

Morda njena edina varnost.

Razumem.

Vrniva se k mre�am. -Ja, dajva.

Minus ...

Dragi ...

Pazi se me! Stran!

Nehaj me objemati, poljubljati in se son�iti napol naga, ogabno je.

Dobro ve�, kaj mislim! �enske so grozne!

Di�ijo, ko hodijo naokoli, si �arijo po laseh in govorijo.

Po�utim se kot sle�en zajec! -Ubogi mal�ek.

Pomilovanje! Tega imam sam na pretek!

Kaj je narobe, dragi moj? Takega te �e nisem videla.

Prosim, ne povej Martinu ali o�etu ...

Ne bodi neumen!

�elim si, da bi se lahko enkrat pogovoril z o�etom!

Tako je zaprt vase.

Tudi on.

Vrniva se zdaj.

�e mleko sem razlil. -Neroden fant!

Prekleto! Sovra�im, kadar se ure�em v prst!

Nalepi si obli�!

�ivjo! -Martin se je urezal v prst.

Da vidimo. -Mleko bom dal v klet.

Videti je globoko. Daj si obli�. -Kak�en direndaj.

Kako lepo - petrolejke in ve�erja ob soju lune!

Ti si vrhunski mojster, o�ka! -�udovito di�i.

Povohaj, Minus ...

Namesto romanov bi moral pisati kuharske knjige!

Posedimo se ... Karin tja in ti tja.

Minus tja �ez in jaz bom tukaj.

Kako sem �akal na ta trenutek. Ves �as se mi je to�ilo po domu.

Po nas? -Ja, celo po tebi!

Bo� ostal? -En mesec, najmanj.

Spet kam odhaja�? -V Jugoslavijo, kot vodnik.

Kot vodnik? Zakaj? -Zelo mamljiva ponudba.

Za kulturno delegacijo. In ker poznam de�elo ...

Na zdravje, David, dobrodo�el doma! -Hvala ti.

Na zdravje, Karin. �ivel, Minus!

Kaj pa tvoja knjiga? -Kon�al jo bom, preden grem.

Govoril sem z zalo�niki. Drug teden jim oddam rokopis.

Bo� dolgo �asa zdoma? -Ne vem �e ...

Mogo�e bom ostal �e nekaj �asa v Dubrovniku, ko drugi odidejo.

Ne vem, zakaj se po�utim kot kriminalec?!

Obljubil si, da bo� po �vici ostal doma.

Ne spomnim se, da bi kaj obljubljal ...

Ja, o�ka, obljubil si.

Kak�na nesre�a. -Saj tudi je.

Poslu�aj ... namenili smo se pre�iveti lep ve�er,

zdaj smo pa namesto tega na robu solz!

Iz �vice sem za vse prinesel darilca.

Karin.

In Martin.

Hvala, res ne bi bilo ... -Minus.

Jih lahko odpremo? -Ja, dajte.

Oprostite, po tobak sko�im.

Tega ne bom dobila nase. -Eno tako darilo �e imam.

Grem stavit, da jih je nakupil v Stockholmu. -Vseeno je lepo.

Najlep�a hvala, David! -Hvala za rokavice.

Tudi mi imamo presene�enje zate!

Zavezati ti moramo o�i. -Ne �kili!

Daj to meni, ti samo hodi. -�isto ni� ne vidim!

Tako je, kot bi hodil po oblakih. �igava ideja je to?

Minusova in Karinina.

�akaj in glej ...

Skoraj tako kot Shakespeare.

Pripravljen?

Na�a predstava se imenuje "Umetni�ki lov"

ali "Grobnica prividov".

Predstava naj se za�ne!

V kapeli sv. Terezije je odbilo polno�.

Tukaj se bova dobila, z mojo nevesto izbrano.

Pri grobnici tej, z vonjem po smrti sladkano.

Pri grobnici tej, z vonjem po smrti sladkano.

Nekdo se je premaknil! Bi lahko bila ona?

Skrijem se, da je ne bi prestra�il.

Kdo si ti? -Jaz sem princesa Kastilska.

Umrla med porodom v svojem trinajstem letu.

Moj gospod in ljubljeni mojster, dru�abnik pri igri v otro�tvu,

se zdaj ozrl je po drugi �enski.

Vas ljubim, princesa!

Ampak kdo si ti? Ne gre, da bi govorila z vsakim, �etudi mrtva.

Brez strahu!

Sem kralj lastnega kraljestva, �etudi majhno je in revno.

Umetnik sem! -Umetnik?

Da, princesa! Umetnik najbolj �iste vrste.

Poet brez poezije, slikar brez slikarije ...

Glasbenik. -Glasbenik brez ene skladbe.

Preziram kon�no umetnino, ta plehek dose�ek �love�kih rok.

Moje �ivljenje je moja stvaritev in je posve�ena ljubezni do vas.

�udovito, toda malo verjetno. -Preizkusite me, rotim vas.

Pazljivo poslu�ajte, saj vas kmalu zapustim.

Ko ura bo dvakrat odbila, morate vstopiti v grobnico,

tri sve�e, ki so notri, morate upihniti.

Tedaj se bodo vrata zaprla in zdru�ena bova v smrti.

Majhna �rtev, moja princesa. Kaj je za pravega umetnika �ivljenje?

Tako boste zaobjeli umetnino in z njo kronali svojo ljubezen.

Povzdignili �ivljenje, pokazali skeptikom mo� pravega umetnika.

Zbogom, moj prijatelj.

Ne razo�arajte me.

�e korak do popolnosti! Ves trepetam od pri�akovanja.

Vstopam v pozabo.

Odslej samo �e smrt me bo ljubila.

�el bom, zdaj me ni� ne zaustavi.

'Jaz �akam.' -Vsi hudi�i, kaj sem mislil?

�rtvovati svoje �ivljenje? Za kaj?

Za ve�nost? Za popolno umetni�ko stvaritev? Za ljubezen?

Sem mar zblaznel? -'Jaz �akam.'

Kdo bo videl mojo �rtev? Smrt! Kdo cenil mojo ljubezen? Duh!

In kdo se mi zahvalil? Ve�nost! -'Jaz �akam.'

Kolena se mi tresejo kot �olca, moj drob neprimerno se odziva.

Ne morem stopiti v ve�nost z ... -Ni� ve� ne bom �akala.

Hja ... tako je �ivljenje.

Seveda bi lahko napisal pesem o princesi.

Naslikal platno ali zlo�il opero,

�etudi konec bil bi bolj juna�ki.

Vstopam v pozabo.

Samo Smrt me bo ljubila.

Ni slabo.

Petelin naznanja dan!

Treba bo domov v posteljo!

Tako je to! -Bravo! Bravo!

Bila sta fantasti�na!

In ti tudi odli�en! -Zasluga gre Minusu.

Ampak jaz sem pozabil besedilo. -To ni ni� takega!

Zdaj pa pospravimo mizo in pomijmo.

Bom jaz, prezgodaj je �e za posteljo. -Nikar, no!

Rad brkljam naokoli, v resnici mi delate uslugo.

�e je pa tako ... -Je vse zmenjeno.

Jaz bi takoj vse pobil.

Gre� v posteljo? -Ja.

V kuhinji je vro�a voda. -Lepo.

Nevihta je �la mimo. -Kaj sem ti rekel!

�e pustimo okno odprto, bomo imeli v hi�i komarje.

Lahko no�, o�ka. -Lahko no�, Karin.

Lahko no�, vsi skupaj!

A si v redu? -V redu.

Pomagal ti bom. -V redu sem.

Mi lahko, prosim, pomaga�?

�rno ima� od vrtnarjenja.

Ne bo �lo pro�.

Kako prijetne prste ima�.

Le tvoj palec je videti malce uporen.

Si �alostna, Karin? -Niti ne.

O �em razmi�lja�?

V�asih smo tako brez obrambe.

No, ne vem ...

Kot otroci, vr�eni sredi no�i v divjino.

Sove hu�knejo mimo in te motrijo s svojimi rumenimi o�esi.

Sli�i� prhutanje in �elestenje, goltanje in sopenje ...

Vseh vla�nih nozdrvi ...

Zobovje volkov ...

Ni kaj skrbeti, saj imava drug drugega.

"To si samo domi�lja�."

Mora� mi zaupati, Karin. Mala Kajsa.

"Mala Kajsa" ...

Vedno re�e� ... "mala Kajsa".

Sem tako majhna ali je bolezen naredila iz mene otroka?

Se ti zdim �udna?

Se ti zdi, da govorim resnico? -Ne vem.

Se ti zdi, da te ljubim? -Ja, me.

Ni to dovolj? -Seveda je.

Pusti, druga�e bo� krvavel. -V redu bo.

Jutri moram kaj oprati.

Pridi v posteljo, Karin.

O�e je Minusovo igro razumel kot osebni napad nanj.

Bil je stra�no prizadet, �eprav se je trudil, da ne bi bil.

In Minus je bil vznemirjen, jasno.

Bi pustila lu�?

Oprosti, �e sem te vznemirila. -Ljubi otrok ...

Oprosti mi. -Draga moja ljubljena ...

Ljubo moje dekle ...

Sr�ek, ljubim te.

Ne more� me prizadeti.

Ti si tako ljubezniv in jaz tako hudobna.

Lahko no�.

"Pri�la mu je nasproti, zasopla od pri�akovanja

in z ro�natimi lici od mrzlega vetra."

Mojbog!

"Dobila sta se ..."

" ... na pla�i."

Hej, mala Kajsa. Si �e pokonci? Ne more biti ve� kot �tiri.

�ivjo, o�ka. -Kaj je?

Ima� te�ave?

Vna�am zadnje popravke, kar ni ravno zabavno.

Beri mi. -Kasneje, ko dobim korekture.

Kako to, da ne spi�? -Neke ptice so se stra�ljivo ogla�ale.

Zbudile so me in potem si nisem upala zaspati.

Takole ...

Kot tedaj, ko sem bila �e majhna. -Zaspala bo�, bo� videla.

"Dobila sta se na pla�i."

"Bil je lep, jasen dan."

"Jesen je bila v zraku."

O�ka! -P�t! Karin je ravno zaspala.

Bi �el z mano pobirat mre�e? -Pridem.

Lani sem bil enako dober v hoji po rokah kot po nogah.

Zdaj sem tako visok, da nimam ve� ravnote�ja. -Hvala enako.

Misli� duhovno?

Zdaj kaj pi�e�? -Gledali�ke igre.

Lahko kak�no preberem? -Ne.

Nima zveze s tabo, ampak niso dovolj dobre.

Si veliko napisal? -To poletje 1 3 iger in opero.

Kar bruha iz mene. Je pri tebi tudi tako?

Ne.

Kako se ti je zdela sino�i najina igra?

Lepo je bilo. -Meni se je zdelo zani�.

"Njena bolezen je neozdravljiva ..."

"... z ob�asnimi izbolj�anji."

"�e dolgo sem to sumil, a ni zato gotovost ni� znosnej�a."

"Groza me je moje radovednosti."

"Nuje, da si bele�im potek."

"Da delam sproten opis njenega postopnega razcepa."

"Da to uporabim."

Martin! Zbudi se! Koliko �asa misli� spati?

Martin, �as je za kopanje! Daj, vstani!

Koliko je ura? -Ura ... bo deset.

Sveta nebesa, tako dolgo sem spal?

Ti porednica! �ele pet je. -Pa kaj?

�e sto let sem pokonci, do�ivljam �udne re�i, ti pa spi�!

Pridi sem. -Ne, vstani! Greva plavat.

O�ka in Minus dvigujeta mre�e. -Pridi k meni!

Preve� spi�, zato pa tudi si tak vsevedne�.

Mala moja, kaj je narobe?

Ni� ...

Kaj je, Karin? -Izpovedati se moram.

Daj iz sebe.

Ko je o�e maloprej od�el ven,

sem stikala po njegovih predalih.

Ne vem, zakaj, a enostavno sem tako �utila.

In?

Na�la sem njegov dnevnik. -In?

Tam je napisal stvari ... -Kot recimo?

O meni.

Kaj je napisal? -Ne morem ti povedati.

O tvoji bolezni?

Je res, da je neozdravljiva? -Karin, draga ...

Poslu�aj me.

Poslu�aj ... glej me!

Poglej me ...

Davidu sem rekel, da se mogo�e, lahko ponovi.

Morda me ni prav razumel.

Nih�e ne more trditi, da je tvoja bolezen neozdravljiva.

�astna beseda? -�astna beseda!

In potem ...

Potem je napisal ...

No? -Ne morem ti povedati.

Prosim... -Na noben na�in!

Sam ga vpra�aj!

Karin ... Mala Karin ...

Martin?

Biti mora� potrpe�ljiv z mano.

Prepri�ana sem, da se bo moje po�elenje vrnilo.

Misli�, da se bo? -Seveda!

Te to skrbi? -Niti najmanj.

Poslu�aj ... grozno sem utrujena, toda ...

�e vedno mislim, da bi morala vstati in iti plavat.

Sploh ni mrzlo.

Zamisli si, da bi imel mirno �eno, otroke, kavico v postelji.

Tako, zrelo in mehko in toplo in �udovito ...

Ne bi bilo to krasno, po vsem skupaj?

Jaz ljubim tebe! -Seveda, ampak vseeno.

Nobene druge no�em!

�eprav vedno re�e� in naredi� pravo stvar, se narobe obrne.

To po�nem iz ljubezni.

Tisti, ki zares ljubi, da svoji ljubezni vedno prav.

Potem me pa ne ljubi�.

Adijo, Minus. -Adijo!

Poskrbi, da ne bo ubogi Minus pri latin��ini zaspal.

Rekla sem, da ga bom testirala iz slovnice. -Adijo, dekle moje!

Ne pozabi na svoj konjak in prinesi steklenico belega vina.

Adijo, ljubica. -Do ve�erje se vrneva.

�emu, vraga, se smeji�?!

No?

Reci kaj!

Reci kaj!

Kar daj, �e je tako zabavno!

Katere so ti najbolj v�e�?

Ne obna�aj se kot star devi�nik. Pridi in mi jih poka�i!

Ona ti je najbolj v�e�? Zakaj? -Ker je �utna.

Tudi meni se zdi �edna. Ampak, a ni malo preokrogla?

In njeni lasje so tako dolgi ... -Ni videti preve� te�avna!

A kaj mi to pomaga?

Me bo� udaril?

Sama sem kriva. Se opravi�ujem.

Pomiri se, Minus. Ni va�no, ne skrbi.

Neumna sem bila, pa si pljunil.

Nisem namenoma, kar zgodilo se je.

�eli�, da te izpra�am? -�e se ti ljubi ...

Zanima me, �e je vsak zaprt. -Kaj?

Ti v svojem, jaz v svojem. Vsak v svojem separeju ... Vsi.

Sploh se ne po�utim zaprte! -Motim se, kot ponavadi.

'Constructio ad sensum.' Kaj to pomeni?

Ne posku�aj ...

Pomeni, menjati slovni�no strukturo, da ustreza vsebini.

Na primer?

'Nobilitas rem publicam deseru ...'

... 'deseruerant.'

Kako je vro�e! -In jaz sem �e od pol petih pokonci.

Bi pokadila cigareto?

�e dolgo gleda� z glavo nagnjeno v eno stran, postane stra�ljivo!

Stra�ljivo?

�eprav mamljivo.

Z o�etom in Martinom ne govorim o tem, ker ne bi razumela.

�e posebej Martin je �e brez tega dovolj prepla�en.

Ne razumeta, mislita samo, da sem bolna.

Ti tudi tako misli�? -Ne!

Se mi je zdelo.

Ti si mo�nej�i.

�e tolikokrat sem si �elela o vsem spregovoriti s tabo.

Lahko mi zaupa�.

Te�ko je ne govoriti o ne�em, kar ima� neprenehoma v mislih.

Mislim, da njih ne bo motilo, �e ti povem.

Njih? -Ne zasipavaj me z vpra�anji.

Ali ti povem ali pa nehava.

Sem �e radoveden. -Dobro zate.

Nekaj bi ti pokazala.

Skozi zid hodim, ve�.

Zgodaj vsako jutro me zbudi nekdo z odlo�nim glasom.

Dvignem se in pridem v to sobo.

Nekega dne me je poklical nekdo izza tapete.

Pogledala sem v sobico, pa ni bilo nikogar.

Toda glas me je �e kar klical.

Pritisnila sem se ob zid in ta se je vdal, kot papir,

in �e sem bila notri.

Misli�, da si izmi�ljujem, kajne?

Pri�la sem v velik prostor.

Sama svetloba in mir.

Ljudje hodijo gor in dol.

Nekateri se pogovarjajo z mano, da bi razumela.

Tako lepo je in tako varna sem.

Na nekaterih obrazih je nekak�en svetel sij.

Vsi �akajo, da pride On,

vendar ni nih�e vznemirjen.

Pravijo, da sem lahko tudi jaz tam, ko se bo zgodilo!

Zakaj joka�?

Saj ni ni�.

Ni� skrb vzbujajo�ega.

Ampak ... v�asih me obide mo�no koprnenje.

Koprnim po trenutku ...

... ko se bodo vrata odprla ...

... in se bodo vsi obrazi obrnili proti njemu. -Kdo je on?

Nih�e ni ni� natan�nega rekel.

Ampak jaz mislim, da je bog, ta, ki se nam bo razkril.

Da je on tisti, ki bo stopil v sobo skozi tista vrata.

Minus ...

Te�ko mi gre z jezika ...

Kaj? -Odvrnila sem se od Martina.

On hrepeni po meni, pa mu ne morem pomagati.

Samo �e igram.

Je kaj opazil? -Nisem prepri�ana.

Izbrati moram med njim in ostalimi.

Premislila sem si ... �rtvovala sem Martina.

Je vse to resni�no? -Ne vem.

Ne vem! Zna�la sem se na sredi in v�asih nisem prepri�ana.

Vem, da sem bila bolna in da je bila bolezen enaka sanjam.

Ampak ti niso iz sanj, ti so resni�ni. Morajo biti!

Meni se ne zdijo resni�ni, niti najmanj.

Karin ...

Zame to ni resni�no. -O ja ...!

Bog se je spu��al z gore.

Hodil je skozi temen gozd ...

Povsod same divje zveri, v ti�ini in v temi.

Mora biti resni�no.

Meni se to ne sanja in govorim resnico.

Zdaj sem v enem svetu, zdaj v drugem.

Ne da se prekiniti!

Greva plavat?

Potem grem pa sam.

Zaspana sem.

Zadremala bom.

Ko bo� od�el, zapri vrata za seboj.

Ne naredi tega! Pojdi ven! Pojdi ven!

Kaj, vraga, lahko naredim?

No, si se nau�il latin��ino?

Nadaljujva.

Najprej bova spila �aj!

Minus!

Bo� povedal o�ku in Martinu? -Kaj naj jima povem?

Bister odgovor, a nisem nasedla. Martina bo� prijel pod roko:

"Govoriti moram s tabo o Karin." Nakar mu bo� vse s�vekal.

Mu ne more� sama povedati? -Obljubi, da ne bo� niti pisnil!

Obljubim. -Nih�e ne razume, razen tebe.

Besedo izusti, pa si me izdal. -Obljubim.

Videti je, da bo de�. -Misli�?

Kaj je s tabo? -Kaj?

Tako tih si, skoraj sovra�en.

Nima smisla na�enjati te teme. -Prosim!

Gre za Karin!

Brskala je po tvoji mizi in odkrila tvoj dnevnik.

In ga prebrala, seveda. -Ne ...

Kaj si napisal?

Karin je �elela, da te vpra�am.

Napisal sem, da je njena bolezen neozdravljiva.

In da �utim mo�an poriv, da si zapisujem njen potek.

Nikogar drugega ne morem kriviti in za to ni opravi�ila.

Vedno samo 'ti' in 'tvoje'.

Tvoja neob�utljivost je perverzna.

"Zapisujem njen potek." Kako tipi�no ...

Ti ne razume�. -Ne, ne razumem.

Nekaj pa dobro razumem: si na lovu za temami.

Du�evna bolezen lastne h�ere. Kak�na krvavo dobra ideja!

Rad jo imam, Martin. -Ti, pa rad?

V tvoji praznini ni prostora za �ustva. In ne za uvidevnost.

Zna� se izra�ati, vedno najde� prave besede.

Samo en fenomen je, o katerem se ti ne sanja - �ivljenje!

Ti si navaden strahopetec!

Si pa v ne�em genij: v izogibanju in opravi�evanju.

Kaj ho�e�, da naredim? -Pi�i svojo knjigo!

Mogo�e ti prinese to, kar si �eli�: umetni�ki prodor.

Potem ti ne bo treba �rtvovati svoje lastne h�ere. In ...

Ti kar povej!

V svojih romanih vedno koketira� z bogom.

Naj ti povem: tvoja vera in dvom sta zelo neprepri�ljiva.

�e najbolj vzbuja pozornost tvoja izvirnost.

Misli�, da tega ne vem? -Zakaj potem nadaljuje�?

Naredi raje kaj bolj spo�tovanja vrednega. -Na primer?

Si kot avtor v �ivljenju napisal eno samo besedo resnice?

Ne vem. -Vidi�?

Tvoje polla�i so tako uglajene, da se zdijo resni�ne.

Trudim se. -Morda se.

A nikoli ti zares ne uspe.

Vem.

Ti si prazen, pa �eprav talentiran.

In zdaj sku�a� svojo praznino napolniti s Karininim razcepom.

A kam bo� znotraj tega umestil boga? O�itno bo �e bolj neviden!

Nekaj te bom vpra�al ... Lahko nadzoruje� notranji tok misli?

Na sre�o nisem posebno zapleten.

Moj svet je zelo preprost. Dokaj jasen in �love�ki.

Pa bi si vseeno �elel, da bi bila Karin mrtva? -Absolutno ne!

Samo ti lahko tako razmi�lja�.

Lahko prise�e�, da nisi nikoli pomislil na to? Bilo bi logi�no.

Ve�, da je njen primer brezupen in tvoje trpljenje nesmiselno.

Lahko bi bila �e mrtva. -Ti si grotesken.

Odvisno od tega, kako gleda�.

Rad jo imam.

Brez mo�i sem.

Lahko samo stojim in gledam,

kako se spreminja v ubogo, trepetajo�e bitje.

Dovoli, da ti nekaj povem.

Ko sem bil v �vici, sem se sklenil ubiti.

Najel sem avto in izbral prepad.

Mirno sem vse pripravil. Bilo je popoldne, dolina pa �e v mraku.

Bil sem prazen. Ni� strahu, ni� ob�alovanj, ni� pri�akovanj.

Obrnil sem proti prepadu, stopil na plin, nasedel in ob�el smrt.

Menjalnik je odpovedal.

Avto je drsel po gramozu in se ustavil s prednjimi kolesi �ez rob.

Skobacal sem se iz avta in se tresel.

Visel sem �ez skalo z obrazom na cesto.

�e ure dolgo sem lovil sapo.

Zakaj mi to pripoveduje�?

Ho�em ti povedati, da ni ve� fasade, ki bi jo ��itil.

Resnica ne povzro�i katastrofe.

To nima ni� opraviti s Karin. -Mislim, da ima.

Ne razumem.

Iz moje praznine se je nekaj rodilo, brez imena in oblike.

Ljubezen ...

... do Karin ... in Minusa.

In tebe.

Nekega dne ti bom morda povedal.

Zdaj si ne drznem. Toda ...

�e je tako, kot upam ...

Pustiva zdaj to.

De�evalo bo.

Ne.

Da ...

De� prihaja!

Karin!

Karin, si to ti?

Jaz sem, Karin.

Me ne sli�i�, Karin?!

Ne po�utim se dobro. -Greva domov!

Mora� mi pomagati. -Kako ti naj?

Pomagati mi mora�.

Tako sem �ejna! -Prinesel bom pija�o.

Mojbog.

Koliko je ura?

Mislim, da pet.

Bila sem zelo bolna, a se zdaj po�utim bolje.

Ubogi Minus! -Karin, ljuba moja ...

Rada bi se na samem pogovorila z o�kom. -Greva domov.

Govoriti moram z o�kom, preden se vse znova za�ne ... Prosim!

Do kmetije sko�im poklicat re�ilca.

Prinesi mi, prosim, torbo z zdravili. Dobiti mora injekcijo.

O�ka ... -Da?

Rada bi ostala v bolni�nici. Nobenih terapij ve�.

Mi bo prizaneseno, �e jim pove�? -Ne vem.

V dveh svetovih se ne da �iveti. Treba je izbrati.

Ne morem se kar naprej gibati med enim in drugim.

Tako ne gre ve�.

Kaj?

Sovra�tvo. -Kak�no sovra�tvo?

Tega nisem storila po svoji volji.

Glas mi je narekoval, kaj naj naredim.

Glas ti je narekoval, da preberi moj dnevnik.

In tudi, da pove� Martinu, kaj si prebrala.

�e huj�e kot to.

Veliko huj�e.

Sku�ala sem se upreti, pa mi ni uspelo.

Prisiljena sem bila v to.

Kdaj je bilo to?

Ravnokar.

Ubogi Minus!

Enostavno ne razumem!

Sku�aj ostati mirna, Karin.

In potem soba s �akajo�imi ljudmi ...

Dobri, svetli ljudje, ki �akajo, da se vrata odprejo,

na Boga, da pride k njim.

Nakar se pojavijo glasovi ...

Delati moram, kar mi uka�ejo.

Tega ne morem povezati v smiselno celoto.

Je to res samo moja bolezen?

O�ka ...

Tako grozno je uvideti lastno zmedo in jo razumeti!

Rad bi se ti opravi�il.

Pred tabo sem imel vedno ob�utek krivde, zato sem hodil stran.

Groza me je ob misli, koliko �asa sem �rtvoval za "umetnost".

Ko je umrla tvoja mati, mi je pisateljevanje pomenilo �e ve�.

Skrivaj sem bil vesel, �eprav sem jo ljubil, na svoj na�in.

Ko sem zbolela, si od�el v �vico.

Nisem prenesel, da si podedovala mamino bolezen, in sem zbe�al.

Moral sem kon�ati roman.

In kak�en je?

Vidi�, Karin ...

Nekdo si zari�e magi�ni ris okoli sebe,

da bi dr�al zunaj vse, kar se ne ujema z njegovimi igricami.

Vsaki�, ko �ivljenje vstopi v ta ris, so igrice bedne in sme�ne.

Zato ta nari�e nov krog in zgradi nove obrambne zidove.

Ubogi o�ka.

Ubogi o�ka, ki mora �iveti v resni�nem svetu.

Pojdiva zdaj domov.

Spakirati moram.

Kdaj prispe re�ilec? -�ez kako uro.

Moram se preoble�i in spakirati.

Saj lahko sama.

Kako mo�na svetloba.

O�ka, Minusu mora� pomagati pri latin��ini.

Klju�e od hi�e moram prinesti.

Se ne bo� vrnil sem? -Ne, ostal bom.

Mislim, da je tako bolje.

Ni� nisva gobarila.

Mi bo� pomagal spakirati, Martin? -Seveda.

Minus!

Minus, govoriti ho�em s tabo!

Pridi sem, Minus!

Tvoje srajce so �iste, ne pa tudi zlikane.

To bom oblekel. V mestu jih imam �e. -Mi pomaga� zapreti?

Zaradi �evljev! Tukaj jih bom pustil.

Obuj si raje te in tiste pusti.

Nesel jih bom k �evljarju.

Ima� tableto proti glavobolu?

Mislil sem, da sem jo dal sem. -V kuhinji je.

Si videl Karin? -Ne.

'Da, razumem.'

'Razumem.'

Ja ... to je v redu.

Ja, razumem.

Ja, razumem.

Vem, da ne bo ve� dolgo.

Veseli me, da to sli�im,

�eprav mi je bilo v veliko veselje �akati.

P�t, Martin! Pravijo, da bo vsak hip pri�el.

Biti moramo pripravljeni.

V mesto gremo. -Zdaj ne morem, a ne vidi�?

Moti� se, Karin.

Notri se ni� ne dogaja.

Karin ... Noben bog ne bo stopil skozi tista vrata!

Vsak trenutek lahko pride, zato moram biti tukaj.

Najdra�ja Karin, to ni res!

�e ne more� biti tiho, potem raje odidi!

Daj, no!

Pojdi stran in me pusti, da sama do�ivim ta trenutek!

Martin, najdra�ji ...

Oprosti, da sem bila ravno zdaj tako zlobna.

Ne bi mogel poklekniti poleg mene in skleniti rok?

Tako sme�no in demonstrativno sedi� na tistem stolu.

Vem, da ne verjame�.

Toda meni na ljubo, Martin.

Karin ...

Ljuba moja!

Ljuba moja ... Ijuba moja!

Dr�i ji noge!

Pomiri se, Karin!

Bila sem prepla�ena.

Vrata so se odprla,

ampak ta bog je bil pajek.

Pri�el je k meni ...

... in videla sem ga v obraz.

Grozen obraz, trd kot skala.

Splezal je gor in sku�al prodreti vame,

jaz pa sem se branila.

Ves �as sem videla njegove o�i.

Bile so hladne in mirne.

Ko ni mogel prodreti vame ...

... je plezal naprej po prsnem ko�u ...

... proti glavi in nato na zid.

Videla sem boga.

Po�akajte pri pomolu, pri�li bomo, takoj ko bo mogo�e.

�akali bodo pri pomolu.

O�ka ...

Strah me je, o�ka!

Sedel sem v trupu, dr�al Karin, ko se je resni�nost razletela.

Razume�, kaj mislim? -Razumem.

Resni�nost ... se je razletela in jaz sem padel ven.

Tako kot v sanjah ...

Kar koli se lahko zgodi.

Kar koli!

Vem. -Ne morem �iveti v novem svetu.

Ja, lahko. Vendar mora� imeti nekaj, �esar se bo� oprijel.

Kaj naj bi to bilo? Bog?

Doka�i mi, da bog je!

Ne more�. -Ja, lahko.

Ampak mora� pozorno poslu�ati.

Da ... potrebujem to.

To ti lahko poka�em samo skozi svoje upanje.

Znano je, da ljubezen resni�no obstaja v �ivljenju ljudi.

Posebna vrsta ljubezni, najbr�? -Vse ljubezni, Minus.

Najbolj visoka in najbolj nizka, sme�na ali neiz�iveta.

Vse ljubezni.

Hrepenenje po ljubezni? -Hrepenenje in zanikanje.

Dvom in vera.

Je ljubezen ta dokaz?

Ne vem, ali je ljubezen dokaz, da bog je, ali je bog ljubezen.

Po tvoje sta bog in ljubezen eno?

Svojo praznino in umazan brezup sem polo�il v to misel.

Ve� mi povej, o�ka!

Naenkrat se praznina spremeni v bogastvo

in brezup v �ivljenje.

Kot bi te oprostili ...

... smrtne kazni.

O�ka ... �e je tako, kot pravi�,

potem je Karin obdana z bogom, ko jo imamo vsi tako radi.

Ji lahko to pomaga?

Verjamem, da lahko.

O�ka?

Te moti, �e grem te�? -Kar nateci se. Skuhal bom ve�erjo.

Se vidiva �ez kako uro.

O�ka je 'govoril' z mano!

Prevod: lngrid Bak�e Priredba: HrBt