Original subtitles

Ker si me videl, veruješ.

Blagor tistim, ki ne vidijo, pa vseeno verujejo.

Jezus je vpričo svojih učencev naredil še veliko drugih znamenj,

ki niso zapisana v tej knjigi; ta pa so zapisana,

da bi verjeli, da je Jezus res Kristus, Božji sin.

In da bi s tem, da verujete, imeli življenje v njegovem imenu.

Kaj pomeni imeti življenje v imenu Kristusa?

Kaj pomeni imeti življenje nasploh?

Pomeni to...

- Kje si kupila te čevlje? - Dobila sem jih v akciji.

Kaj to?

- Koliko pa so stali? - Čisto poceni so bili.

Zakaj si nisi vzel rokavic?

V redu je.

Daj, roke si umij in vodo mi še nalij.

Kaj je, Tonč, te stara kišta spet preganja?

Gazda te išče.

Anton!

Kaj je, šef?

Daj mi torbo!

- Kaj je? Kaj hočeš? - Halo, daj torbo!

Tomaž!

Bogdaj, gospa Mojca, kako ste kaj?

Tomaž!

Stari moj...

Vidiš to?

- To moraš videti. - Ne morem zdaj.

Daj no, Tina mi je poslala. Film je.

- Si misliš, da bi kar odšel? - Daj, predstavljaj si.

Spakirava in greva.

Greš, kamor hočeš.

- Samo pelješ se. - Ven iz te gnile vasi.

Pa do kakšnega jezera.

Pa lepo v vodo.

Trontelj bo, vreme moram gledati.

Ja, ja.

Kdaj greva?

Si resen?

Daj, poglej te ljudi.

Isti so kot v filmu.

Saj si videl, kako so jih na koncu ubili.

Greva. Ta vikend.

- Na veliko noč? - Velika noč je vsako leto, Tomaž.

Daj, ne bodi taka reva.

Pa saj ti bo odpustil. Ta itak vsakemu odpusti.

Lepo jo pičiva v Ljubljano, da bom presenetil Tinči.

Enkrat je že treba videti Ljubljano.

- Zdaj bodo počitnie, pa pride domov. - Daj, greva, no.

Greva, tako kot tisti v filmu.

Tisti v filmu imajo motorje, midva pa mopeda.

Mopeda, ja.

Ampak ti moped lahko popraviš.

Pa bosta taka kot tisti v filmu.

Daj, greva, no.

Ne morem. Saj veš, da bi me mama ubila.

Veš, kaj?

Meni se zdi, da je tebi lepo v tej vasi.

Tomaž!

Gospod župnik.

Gospod župnik.

Greva!

- Kdo? - Kaj kdo, Dreko!

On daje drugim denar, da bi zanj pisma pisali.

- Drago? - Dreko, ja.

- Čakaj, komu je dal denar? - Ne vem.

- Kakšnemu bedaku. - Ti si bebec.

Saj veš, da ne smeš odpirati tuje pošte.

Hotel sem vedeti, ali Tinči komu kaj piše.

Ti ni ona poslala filma?

Ti ni Tina poslala filma?

Ja, Tina mi ga je poslala, ja.

Zakaj ne vzameš tega? Ta je boljšli.

Ja, ta je pa moj.

Kako tvoj? Nobeden ni tvoj.

- Ta je moj. - Ta je pa boljši.

Ta je pa moj.

Ta...

Tina ima veliko prijateljic v Ljubljani, veš?

Škoda, da še nisi seksal.

V Ljubljani ti bova našla eno dobro.

Za vse to je kriva tvoja stara.

Vse leto sem čakala na veliko noč.

Kdo bo zdaj vse to pojedel?

- Zaman sem se tako mučila. - Moram iti.

Dobro. Če moraš, pa pojdi.

Jaz bom pa tu sama ostala.

Anton.

Anton!

Si malo nor...

Kaj pa, če je to znamenje?

Daj, ne bluzi. Kakšno znamenje?

Ja, ja. Saj ni treba pomagati!

Imamo težavo, kaj?

- To je tvoje delo? - Ja.

- Kam gresta? - Do Ljubljane.

Kje si našel tega?

Nisem ga našel.

Ta hudič je moj najboljši prijatelj že od malega.

Kaj delaš?

Kaj je? Hotel sem videti, koliko ima na števcu.

- Ne zajebavaj se, mali. - Ti se ne zajebavaj, pleško.

Hvala!

Pizda ti materina, debeluhar!

Greva?

Končano!

- Potrebujete prevoz? - Tomaž, kaj ti je?

Pizda, od daleč sem mislila, da vozita prave motorje.

Jaz sem od daleč mislil, da si pingvin.

- Tomaž, greva, nimava časa. - Kaj res ne potrebujete?

Ja, nič ne potrebujem, tenks.

Sva garjava ali kaj?

Kaj pa vem, kaj sta, samo peljita, modela.

O, si pa izbirčna nuna.

Saj danes je lep dan za sprehod.

No, zbogom, odjebi, adijo!

Si nor... Kakšna gneča je danes.

Model, s tabo ne bi niti ...

- No, boš vsaj hitro našla prevoz. Jaz tudi ne. - Greva, Tomaž.

Si boš malo raztegnila nogice na vročem asfaltu.

Potem do Ljubljane, ne?

- Ja. - Kaj?

Ti si mi malo sumljiv. Bom šla kar z njim. Daj!

- Tu ustavi! - Kaj? - Tu me odloži!

Ej, luštna ekskurzija, tenks. Pičim, baj!

Zbogom!

Tina!

Tina!

Tina!

Tina!

21, 22, 23,

24, 25, 26,

27, 28.

Oprosti, lahko nekaj vprašam?

Poznate Tino?

Tino Ivanjšek. Jo poznate?

- A ti poznaš? Ivanšček? - Od Blaža sestra mogoče?

- Ivanšček? - Ne, ne, Ivanjšek!

Tina!

- Tina! - Daj tiho bodi, mona!

Tina!

Tina Ivanjšek?

Tina, ja! Kje je?

Tina je šla v Life!

- Kam? - V Life!

Motorji. Zakon.

Kako jo bova tu našla?

Jaz te bom tukaj počakal.

Ne moreš!

O, ta star!

Kaj pa ti tu? A si kar sam?

Kaj?

A me zasleduješ? Če me zasleduješ, model?

Ne, tam je moja punca.

Aha, ja, ja, valda.

- Fak, Tinč. - Kaj pa ti delaš tu?

Kaj, Tinči! Presenečenje!

To sta Brane pa Reks.

V redu, v redu.

- Grevan, ven, da ti nekaj pokažem? - Ravnokar smo prišli, Tinč.

- Zakaj imaš pa to jakno? - Kaj? - Zakaj imaš pa to jakno?

Tudi to je del presenečenja.

Motor je, Tina.

Rad te imam, Tina.

Vem da si imela izpite in da nisi imela časa, da mi pišeš. Ampak...

Nisem jezen zaradi tega. Vse je v redu.

Padla bom letnik. Nobenih izpitov nisem imela.

Pa daj razumi, no. To ni to. Jaz sem šla naprej.

Hej, hej, hej. Stari, pač, kul je. Tukaj smo vsi frendi. A štekaš?

Ti že nisi moj frend.

Kaj je? Kdo je moj frend, pizda ti materna?

- Alo, stari, kul je. Ubil ga boš. - Šel je dol v Split. - Kdaj pa?

- Ne vem, dva, tri mesece nazaj. - Pusti me, kaj me šlataš,

- pizda ti materna! - Ta star se bo kar poročil, a?

- Split praviš, ne? - Ja. Kaj, a greš? Če greš?

- Ej, sori, moram šibat. - Daj, počakaj, čakaj.

- Za na trip. A, štekaš? - Fak, model.

Pizda ti materina!

Kaj je bilo?

- Nič. Gremo. - Kaj se je zgodilo? - Nič!

- Kje imaš pa Tino? - Ne vem. Nisem je našel.

- Kako ne? - Tako pač.

Bi malo potice?

Zdaj lahko, polnoč je že mimo.

Hvala.

Te zelo boli?

Ne.

Yo, bajkerja!

Glej jo, ti si.

- Ja. Kaj je žurka v Ljubljani, dobro, ne? - Fenomenalno.

Gremo na en drink.

Jaz častim, no. Rešila sta me, modela.

Njega časti, on te je hotel peljati, ne jaz.

Ejga, no. Daj, no. En pirček.

Eno pivo bi pasalo, ne?

- Jutro. - Dobro jutro.

Glava me boli.

Kaj potem? Pičimo, a?

- Kaj? Kam pičimo? - Ja, to ne.

Včeraj sta govorila, da sta rajdiča, pa da gremo na morje.

- Kaj? - Kaj? Kaj se zdej glupega delaš?

Neki film, kaj jaz vem, kaj. Rekel si, da me pelješ kamorkoli,

samo da gremo.

Samo, da bomo šli.

- Ja, spomnim se. - Kaj govorita? Kakšno morje?

Počasi, Tomaž. E, lej, grem jaz scat. Ti se pa s tole bejbiko pomeni,

pol pa gremo, ne.

Tonč, nisva se tako zmenila. Rekla sva en vikend. Kakšno morje?

Daj, pomiri se, saj to je vikend.

Dan, dva razlike, kaj.

- Nekaj je med nama z Ano. - Kaj pa Tina? - Kakšna Tina...

Vem, da tega ne moreš razumeli.

Zakaj potem potrebuješ mene? Moram se vrniti v delavnico.

Nič ne razumeš.

Ne morem biti sam z njo, ker jo bom prestrašil.

Daj, no, enkrat v življenju mi lahko pomagaš.

- Vedno sem te izbral v ekipo. - Ja, za vratarja.

Glej te roke, človek.

Daj no. Itak še nikoli nisva bila na morju.

Kaj potem? Pičimo, a?

- Gremo za njimi! - Kaj?

Kam?

Izgubili se bomo!

Kaj si nor... Poglej to!

Fak, za keš bi tudi omare žegnal. Poden, stari.

To je dobro znamenje Motorji, pa še žegen.

Kam greš, Tomaž?

- A on to resno? - On to vedno resno.

Jaz ne grem tja noter!

Zdaj pa malo sem. To nogo daj dol.

Tu imaš plin. In zavore.

Ne boš padla in se poškodovala.

Sem pridi.

Pridi sem, da ti pokažem eno foro.

Pizda mu materina.

Kdo je pa ta?

Za tebe Peter.

Ana.

Si v redu?

Kam greste?

- Mislil sem, da greste v Ljubljano. - Na morje. - Do Splita.

Kakšno naključje. Tudi jaz grem tja.

Gremo skupaj?

Saj midva greva tudi v Split.

Kaj? Kako zdaj?

Nisva rekla, da greva samo do morja?

- Pa morje je tudi v Kopru. - Gremo skupaj.

- Peter, hvala, ampak mi... - Pa daj, no! Super bo.

Mi se radi vozimo sami.

Moramo res do Splita? To je še enkrat toliko.

Mopeda nista narejena za tako daleč.

Zdaj imaš žegnan motor. Kaj se sekiraš? Vse bo v redu.

Daj, pojdi z mano.

Pojdi z mano.

Bi me rad sabotiral?

Kaj?

Zakaj lezeš vanjo?

- V koga? - V ano, Tomaž. Kaj se sukaš okoli nje?

Ne sukam se. Kaj ti je?

Ni nič hudega, samo povej mi.

Niti slučajno ne delam tega, prisežem.

Prepričan?

Prepričan.

Dobro. Tako je tudi bolje, veš.

Ni zate, Tomaž. Živega bi te pojedla.

Midva ti bova eno dobro našla.

Glej, na motorju je.

Mama.

Mislil sem iti v Ljubljano čez vikend.

Kateri vikend?

Mir z vami.

Mir z vami.

- Mir z vami. - Mir z vami. - Mir z vami.

Evo me, takoj bom. Halo? David?

Pa daj, model ... Kaj? Ni ga?

Ga lahko dobim na telefon?

Daj, pridi.

Pridi, nekaj bi te vprašal.

- Me boš sabotiral? - Kaj?

- Zakaj lezeš vanjo? - V koga?

V Ano, Tomaž. Kaj se sukaš okoli nje?

Ne sukam se. Kaj ti je?

Nič hudega, samo povej mi.

Niti sluča, no ne delam tega, prisežem.

Prepričan?

Prepričan.

Prav.

Tako je bolje, veš.

Ona ni zate. Živega bi te pojedla.

Midva ti bova našla eno dobro.

A si se izgubil?

Še vedno me glava boli.

Na, vzemi to. Pomaga.

Super ti bo.

Hvala.

Kaj je to?

Boš naredil splav ali zakuril ogenj?

Kako hud tatu, Pero!

A je to gorila s puško?

To je šimpanz.

In kako to, da ga imaš?

Kako to, da greste na morje aprila?

Fant me čaka.

Fant.

Lepo si ju naplahtala.

Fuck you.

Pomiri se, no.

- Ja, v izi, stari, prav ima. - Kaj ima prav?

Temu ni nič jasno.

Tonči, daj, ne matri model, no. Tomažu je vse jasno.

Saj si kul, a ne?

Ja, super sem.

Kaj je to?

- Kaj imaš z njo? - Nič več kot ti.

Ne razumem. Moram jo poiskati.

Kje jo lahko najdem?

Ne trudi se preveč.

Povej mi, kje je.

Medžugorje. Tam je je, kolikor hočeš.

Kaj ti je, Tomaž?

Kaj je zdaj, Tomaž?

Zdaj mi je vse jasno. Zdaj ima vse smisel.

V Medžugorje moramo.

Prav.

- Ampak gremo spat. - To bo velikonočni čudež.

Mogoče bo konec tisočletja, pa...

V redu je.

Umiri se.

Si v redu?

Ne vem.

Zadet si, Tomaž. Kot v filmu, se spomniš?

- Saj bo minilo. Ni nama treba zaradi tega v Bosno. - Ne razumeš.

Moram tja.

- Kaj pa, ko ti hočeš kaj... - Kaj jaz?

Pizda, za dva dni sem te spravil iz tiste luknje, ti pa tako!

Najprej zaradi ene punce, potem zaradi druge.

- Vlačiš me sem ter tja. - Pomiri se.

Vem, da si mi pomagal, ko si našel kaseto in sva šla.

Gremo zdaj enkrat tja, kamor jaz hočem.

- In veš, kaj? - Kaj?

Rad te imam.

V redu, v redu.

V redu.

Gremo najprej do Splita, potem bomo pa videli, kako naprej.

Si v redu?

Rad bi se vam opravičil, ker sem se včeraj tako obnašal.

Ne vem, kaj mi je bilo.

Praviš, da nam ni treba v Medžugorje?

Ne, še vedno bi šel.

Jou, mi daš en čik?

Zmanjkalo mi jih je.

Naj ti ga da fant, ko prideš k njemu.

- Ne, ne! - Veš, kaj?

Jebi se, gnoj, poln kurac te imam.

Tako govori s svojim očetom.

Tonč!

Tonč!

Pizda materina!

Pojdite, ujeli vas bomo.

Če se ne vidimo, se dobimo pri Splitu.

Daj, no!

Kam greš zdaj?

- Anton! - Kaj pa imata?

Nič...

Tonč, pač.

Ti pomagam pobrati?

Pusti, roke imaš umazane.

Lahko si srečen, da imaš Antona, ne?

Njemu ni lahko, to Bog tudi vidi.

Temu Čehu grejo po glavi same bedarije.

Pa ti filmi od Antona niso dobri za tebe.

Greva spat.

Anton?

Anton, pridi sem!

Po vasi slišim, da so te odpustili.

Niso me.

Ne zajebavaj se z mano, mali.

Star si 23 let.

Ni mi treba gledati teh tvojih buzerantskih plakatov po hiši.

Razumeš?

Še kaj?

Jožek se je namučil, da ti je našel to službo. Ti pa tako?

Hvala.

Jožek ti samo dobro hoče.

Lahko bi bil malo bolj prijazen do njega.

Kaj boš jedel?

Kaj bi rad?

Oprosti.

Ne vem, kaj mi je bilo.

Veš...

Ko sem bil mlajši...

Sem bil isti kot ti.

- Petarda! - A zdaj pa nisi tak?

Kaj bi rad? Sem se opraviči?

Še kaj?

Potem me pa pusti pri miru.

Kam boš šel?

Domov?

Zato, ker si pička.

Namesto da bi lepo vozil motor in bi bil na morju,

boš zapustil najboljšega prijatelja in punco.

Pa veš, zakaj?

Ker si pička.

Doma dobim vsaj prave batine,

ne pa tega tvojega pedrskega šlatanja.

Veš, da bo to enkrat vse Evropa?

Sploh ne bo več mej.

Ne bo mej, ne bo carine.

To se ne premakne že tri ure.

Saj sva z motorjema mirno lahko greva naprej.

Malo se bom odpočil tukaj.

Dobro, kako hočeš.

Vidiš, sončni mrk

in konec stoletja. To se ne bo dobro končato.

Sploh ne.

Oboje hkrati. Si lahko misliš?

- Računalniki se bodo resetirali in vse bo šlo od začetka. - Ja.

Ja. In kaj bo po tem? Novi čas.

Kamena doba!

Poznam bližnjico.

Sem me je oče vedno vozil.

Tu je najboljši črni gozdiček na svetu.

- Kakšno sranje je to? - Meni je super.

- Kaj ti je? - Kaj?

Ni to najboljši črni gozdiček na svetu?

Na, pojej še mojega.

Žres, kot da bi jedel prvič v življenju.

Te oče ni nikoli peljal na torto?

Nimam očeta.

Nikoli ga ni bilo.

Mislim, vsaj jaz ga nisem poznal.

V bistvu ga nihče ne pozna, niti moja mama ne.

Ko je bil v vasi, je mojo mamo nategnil.

Hotel je spizdili, pa je zaspal.

Dedek ga je našel v postelji moje mame.

- Kaj je? - Da te ne vidim več blizu moje hiše.

Jebe se mi za to tvojo hišo!

- Anton! - Kaj?

Kaj je? Kaj gledate? Noter!

Boli me želodec.

Na hitro je spizdil, pa je pozabil jakno.

Pa mene tudi.

Ne morem. Salbo mi je. Mala, daj dve žganji.

Veš, kaj? Rad si predstavljam, da je crknil.

Ker ni imel te jakne.

- Morda je še živ. - Kaj hočeš, tako je.

Ja, ja, tako je to.

Dobra tortica.

- Izvolite. - Hvala.

Če bi bil mlajši...

Zakaj imaš to termovko, če nikoli ne piješ iz nje?

Še eno rundo.

Tudi jaz nisem pogosto videl očeta.

Bil je mornar.

Nikoli doma, bil pa je povsod.

Eno leto pred smrtjo je sanjal Saharo.

Kamele, kurba.

Odločila sem se, da vama prinesem celo steklenico.

- Na. - Natoči tudi meni.

Hej, Ana tukaj.

- Kaj, katera Ana? - Ana.

Kaj?

Itak pridem! Kdo pa me bo ustavil? Ti?

Daj, odjebi!

Samo pelji!

Narediš to vedno, preden ješ?

Tako sem navajen.

Pa ti verjameš v to?

Kaj? Ti ne?

Glej, jaz samo ne verjamem tem ljudem.

Kaj misliš s tem?

A veš to jajce?

To jajce je lepo samo zato, ker je pobarvano.

Ko ga olupiš, je pa trdo in bedno.

Ja, pač...

Pirh je, ne.

Pobarvan je.

Ja, saj ravno to, kajne?

- Ana! - Tukaj sem.

Glej.

Eno jajce je še ostalo.

Ej, veš! Mogoče si zaradi tablete videl Međugorje.

Ne skrbi, saj ga nisem prvič videl.

Ne, res, žal mi je.

Je že moralo biti tako.

Naslednjič dobiš samo četrt.

Kaj pa je?

Vonjaš to?

To je iz mojega otroštva.

Kaj, a smreka ali kaj?

Ne.

Tako disi fotrov aftershave.

Prepričan sem.

Me zanima, kaj zdaj dela.

Kaj, ne živite skupaj?

Umrl je.

Mogoče pa prav v tem drevesu.

Ali pa v tem vonju.

Ne vem, nekje gotovo je.

Tudi če je tvoj foter drevo, je še vedno boljši od mojega.

Družina je družina.

Ti pomagam?

Ne morem verjeti, da nisi popravil mopeda.

Nič, Anton.

Rekel sem ti, da vzemi drugega.

Če bi ti naredil, kar bi lahko, se nič od tega ne bi zgodilo.

Rekel sem, da ne bo zdržal. Ti pa, da gremo samo do Ljubljane.

- Kaj pametuješ? - A lahko, no.

Kaj zdaj pametuješ?

- Kaj je delal na mopedu... - Zdaj si pameten?

- Pojdi tja in moli k svojemu Bogu. - Kakšno zvezo pa ima to?

- Je krivo to, da ne hodim v cerkev? - Anton, nehaj!

- In ker ne nosim k žegnu? Je to krivo? - Pomagato ni.

Zaradi Boga torej! Kaznuje me, ker sem slab človek.

- Celo življenje me kaznuje zaradi tega, - Zmešalo se ti je!

Noben Bog ti ne dela tega, sam si kriv.

Ja, jaz sem kriv! Jaz sem kriv, njegov Bog pa je bil nemočen.

Kdo je kriv?

- Zakaj si tiho? Kdo je kriv, te vprašam? - Nehajta, kretena. Nehajta.

- Nihče ni kriv. - Nihče?

- Ti si kriv, Tomaž. - Nihče ni kriv. - Ti si kriv.

Nihče ni kriv. Moped je!

Ana.

Ej, zbudi se.

Zamudila bova v cerkev.

Kaj? Kam bova zamudila?

Je to tvoj fant?

Ma ne. To je moj brat.

Sploh ne vem, kaj sem mislila narediti, ko pridem sem.

Ga ne boš pozdravila?

Drugič.

Ne bi vas rad preveč zadrževal...

Ampak...

Moje sožalje.

Molite se za pokojnikovo dušo.

Glej to.

Pesek iz Sahare je resničen.

Kamele, kurba.

Počasi, Tomaž, počasi!

Ne ga zajebati.

Resno mislim.

Ne bom ga zajebala.

Kam greš?

Razmišljal sem, veš.

Jaz nočem biti kot Drago.

O čem govoriš?

Ne grem nazaj, Tomaž.

Kam pa?

Kaj sem ti rekel?