Original subtitles

www.titlovi.com

DOLGA ZAROKA

V soboto 6.1.1917

so pet obsojenih vojakov spremljali v Bouchavesnes

na �elu fronte na Sommi.

Pazi na kabel!

Prvi, nekdaj vesel avanturist,

je imel �tevilko 2124. Vpoklicali so ga v Seini.

Nosil je �kornje, ki jih je vzel nekemu Nemcu.

Preden je dobil �t. 2124, je bil znan kot Bastoche

in je hodil s �edno rde�elasko,

ki ji je bilo ime V�ronique Passavant.

Bil je mizar.

Med odmori sta hodila na pivo

k Malem Louisu v ulici Zlata roka.

�kornje je vzel sovra�niku, ki jih ni ve� potreboval.

natla�il jih je s slamo,

in nadome��ali so mu stare ovojke.

Sodili so mu zaradi samopohabljenja.

Na njegovi roki so na�li sledove smodnika.

Grozila mu je smrtna kazen.

Pazi na kabel!

Drugi vojak je imel �tevilko 4077,

tudi on je bil vpoklican na Seini.

Bil je varilec pri dr�avni �eleznici v Bagneuxu.

Ime mu je bilo Francis Gaignard,

imel je vzdevek �estak.

Vedel je, da revni izdelujejo topove za njihovo lastno uni�enje,

prodajajo pa jih bogati.

To je sku�al pojasniti ostalim,

vendar ni bil govornik.

In slabo vino

jim je zameglilo presojo,

zato se jim je �e te�je pribli�al.

�tevilka 1818 je bil zagotovo najpogumnej�i in najbolj nevaren med njimi.

Neko� je ubil �astnika...

�astnika, ki je brcal mrtve.

Vstani!

Svinje!

Leni strahopetci!

Ti! Vstani!

Napad! Napad!

Ti! Pojdi naprej!

Nikoli niso izvedeli.

Beno�t Notre Dame je bil kmet iz Dordogne.

Nekega jutra v avgustu

so pri�li ponj

in ga pospremili na vlak..

Pazi na kabel!

Telefonska �ica je edina povezava z �ivimi.

Ne�na �ica je edina mo�nost za pomilostitev preds. Poincar�ja.

�etudi bi ostal samo eden, ki bi verjel v kaj takega,

je to on. �t. 7328 je bil vpoklican na Korziki.

Angel Bassignano.

Po mnenju njegovih znancev

�e zdale� ni bil angel.

Bil je la�nivec, goljuf in postavlja�,

prava ka�a in izzivalec.

Pred vojno,

je Tina Lombardi delala zanj kot vla�uga.

Prislu�il si je 5 let zapora, za zadevo �asti ali ljubezni,

odvisno s katerega zornega kota gledate.

�lo je namre� za spor med zvodniki.

Poletje 1916 - navadne kriminalce so vpoklicali

v �ete za bitko pri Verdunu..

Odlo�ali so se sami.

Tukaj je bilo svinjsko vro�e!

Zdaj je precej mirno.

Za koga pa so tile?

Pravzaprav... Jutri boste napadali.

Smo na �elu fronte.

Pazi na kabel!

Peti je bil "Son�nica", vzdevek za vpoklicane 1917.

�e pet mesecev mu je manjkalo do 20.leta.

Bal se je vsega.

Topov, celo francoskih,

vetra, ki bi se lahko obrnil in jim vrnil bojne pline,

smrtnih kazni, ki so za zgled drugim.

Prej ni bil tak,

ravno obratno,

v nevihtah je pogumno pomagal svetilni�arjem.

In potem en strel preve�.

Pa si dobil vozovnico za vrnitev k zaro�enki.

Vozovnico za vojno sodi��e.

Zami�ite, narednik. Dovolj je �e trpel.

Lahko ga ustrelijo.

- Bodite �love�ki. - Ti�ina!

Prosim, narednik!

Zapri gobec!

Ko sta se Mathilde in Manech prvi� ljubila,

je zaspal z roko na njenih prsih.

Vsaki� ko ga je v rani zbodlo,

je Manech v njej za�util srce Mathilde.

Vsak utrip ga je pripeljal bli�je k njej.

�e bi Manech umrl, bi Mathilde vedela.

Od sporo�ila o njegovi smrti

se je trmasto oklepala svoje slutnje, kakor tenke vrvice.

Nikoli ni izgubila poguma.

Mathilde je bila vesele narave.

�e jo ta vrvica ne pripelje do njega, ni� zato...

nanjo se �e vedno lahko obesi.

Junija 1920 je Mathilde prejela pismo neke nune.

Nek bolnik v boni�nici Rennes bi rad govoril z njo.

Manecha je sre�al januarja 1917 na sommski fronti.

Avgust 1912.

�eden,ne?

De Dion,

z direktnim pogonom.

Prosim, pripovedujte mi o Manechu.

Januarja 1917

sem spremljal pet obsojencev.

Bil je med njimi...

Da.

Peljati sem jih moral na �elni frontni jarek.

Stra�niki so z zaporniki �akali

pri nekem razru�enem pokopali��u.

Kaj dela� v teh nem�kih �kornjih?

�akam.

Kaj pa?

Poincar�jevo pomilostitev? Potem bo� �e �akal!

Podpisal jo bo!

Ne bi me smeli obsoditi.

Jaz sem Korzi�an, ne Francoz!

Pusti ga.

Izgubil je razum, a tako je zanj bolje.

Kon�ali, poro�nik?

Tega je re�il mraz.

Poleti bi ga gangrena �e zdavnaj ubila.

In Manech?

Je trpel?

Odrezati so mu morali dva prsta,

vendar ga ni ve� bolelo.

Vodil sem jih do jarka,

ki se je imenoval "Loterija somraka".

Prekleto sranje!

Jih nisi mogel spotoma kje izgubiti?

Zakaj jih nisi z brco v rit poslal pro�!

Imam ukaz, da jih predam vam.

Povedal vam bo, kak�en ukaz imam jaz!

Te fante naj po�enem na nikogar�njo zemljo,

in jih pustim pocrkati kakor pse

med obema ognjenima linijama!

Tak�ni so moji prekleti ukazi, narednik!

Vidite, narednik, z Nemci je zadnje �ase

vse preve� mirno.Nekdo o�itno ho�e, da za�nemo z ognjemetom,

da bo lahko u�ival v predstavi!

Juha, fantje! Sre�o imate, da je �e topla!

Kaj pa prinesem tebi?

Veliko skodelo kakava, kos kruha in nekaj medu.

�e bo treba, ubijem za to tudi star�e!

Smem, poro�nik?

Sirota je!

Dobil bo. C�lestin Poux ni zastonj ropar menz,

kuhinjski tat.

Petnajst minut zatem se je vrnil z vsem, kar je obljubil.

Soljenim maslom iz Gu�rande,

sivkinim medom,

in...

nigerijskim kakavom!

Povej mi, Son�nica,

ima� komu pisati? Zaro�enki?

Mathilde.

Ime ji je Mathilde.

�utim njeno srce, ki bije v morsejevi abecedi.

Zaro�ena sva.

K sre�i nama ne bo treba �akati do konca vojne.

Po usmrtitvi bom lahko �el naravnost domov.

Vam lahko ostalo prihranim?

Sem samo hroma, ne neumna.

Kaj se je zgodilo?

Odstranili smo bode�o �ico

in dali obsojencem kak�no malenkost, da jih ne bo zeblo.

C�lestin Poux je dal va�emu zaro�encu rde�o volneno rokavico za ranjeno roko.

So dale�?

Predale� za ro�ne granate, preblizu za topove.

Plin odpade, �e se veter samo malo obrne, ga dobi napadalec nazaj.

Jim bo uspelo?

�e jih ne bo razneslo na kose, bodo umrli od lakote in mraza.

V vsakem primeru bodo imeli Nemci zabavo.

Poddesetnik je objel Bastochea.

Bil je poddesetnik Gordes.

Pred vojno sta se o�itno poznala.

In nato,

so �li �ez.

- Sranje... - Utihni.

- Sranje! - Tiho, prekleto!

September 1914.

Z lahkoto sem dvignil 80 kg,

�eprav nisem bil v najbolj�i formi.

Toda tisto jutro...

januarja 1917 - je bil Manech �e �iv?

Ob zori jih je Favart klical po imenih.

Razen kmeta z Dordogne so se vsi odzvali.

Bassignano!

Da!

Bouquet!

Kaj je?

Langonnet!

Ja, �e sem tukaj!

Son�nica, bolje se mora� skriti.

Notre Dame!

Samo toliko vem.

S te�kim srcem sem napisal poro�ilo.

Zadnji �as, Esperanza! Britanci nas bod zamenjali, mi se umikamo.

Kaj bo, vojak?

Kaj je to?

Lista obsojencev, ki jo je podpisal stotnik Favourier.

Daj mi.

Ne zijaj tako za�udeno! Se zgodi, ne?

Pravkar si napredoval. Odhaja� v Vogeze.

Ampak, gospod,

kako lahko... to vendar...

Nehaj jamrati.

Odhaja� tja, kjer izdelujejo karamele

iz voge�kih smrekovih vr�i�kov.

Odleglo ti bo. Zdaj pa voljno!

Nekaj mesecev kasneje sem bil ranjen na Sommi.

Pristal sem v isti bolnici kakor Chardolot,

poddesetnik iz Loterije somraka.

�ivel je samo �e nekaj dni.

Jaz, sem, Esperanza.

Loterija somraka, se spominjate?

Oprostite, nisem vas spoznal.

Peterka, ki so jo vrgli na nikogar�njo zemljo,

kaj je bilo z njimi?

Kaj menite?

Nikomur ni uspelo.

Vas kaj pe�e vest, Esperanza?

�e bi bili tam,bi videli marsikaj.

Malega, ki je v drevo vrezoval tri �rke M,

pa albatrosa...

Vro�ico imate, blede se vam.

�ez smo poslali pet fantov, na�li pa pet kosov mesa.

Moje o�i so fu�, vseeno pa vidim va� obraz in to me veseli.

Je res govoril o treh M in albatrosu?

Res, gospodi�na.

Nekaj imam za vas.

Tu notri...

so stvari, ki so pripadale obsojencem. Poslal naj bi jih njihovim dru�inam.

To mi je prepre�ila bolezen.

Tukaj je pismo. ki ga je kmet z Dordogne, Notre Dame,

pisal svoji �eni.

Izvirnik sem poslal takoj po odhodu iz Loterije.

Ste tukaj zaradi zastrupitve s plinom?

Ne. Zaradi preklete �panske gripe.

Smrt nas obiskuje na skrivnostne na�ine.

�e ne more� jokati, za�ni govoriti.

�e ne more� govoriti, mol�i.

A govorjenje v�asih pomaga, da za�nemo jokati.

Solze povedo tisto, �esar druga�e ne more� povedati.

Bo� ubogala moj nasvet?

Druga�e bom prisiljen �e naprej gledati tvoj dolgi obraz!

Mali Louis, povej V�ro, da mislim nanjo.

�koda, da no�e govoriti z menoj.

Videl sem Biscottea, pobotala sva se.

Zbogom, prijatelj moj. Bastoche.

Beno�t Notre Dame, �tevilka 1818. Nekaj �asa ne bom pisal.

Povej staremu Bernayu, da bom prodal marca.

Njegov gnoj je predrag, bodi previdna...

...reci mojemu Baptistinu, da ga imam rad,

in da bo z njim vse dobro, �e bo poslu�al svojo drago mater.

Ona je najbolj prijazna oseba, kar jih poznam. Ljubim te. Beno�t.

Za Tino Lombardi, od Angela Bassignana.

�e pride pes pred klicem za ve�erjo, je Manech �iv.

Nisem la�na.

Ve�erja je pripravljena.

Mathilde, ve�erja!

�e grem!

Mathilde je bila rojena 1. januarja 1900.

Njeno starost je lahko izra�unati.

1903 sta njena star�a umrla v nesre�i avtobusa �t. 44.

Od takrat

Mathilde rada re�e sama sebi,

"prah si in v prah se povrne�..."

Njena stric in teta,

Sylvain in B�n�dicte, sta skrbela zanjo

z �ivljenjsko zavarovalnino star�ev, za katero je skrbel Pierre-Marie Rouviere.

Pri petih letih je Mathilde zbolela za paralizo.

Mesece je le�ala v postelji,

kljub zeli��em,

nihalom

in vdihavanju �aja iz �tiriperesnih deteljic.

Danes je Mathilde stara dvajset let.

Igra tubo.

To je edino glasbilo, s katerim lahko posnema krike obupa.

Psica �i�erka v spanju prdi.

Kadar jo B�n�dicte sli�i, nikoli ne pozabi re�i,

kadar pes v spanju prdi, srce se moje veseli.

Mathilde potrebuje dnevno razgibavanje.

Od konca vojne jo Georges Cornu, plavalni prvak,

redno masira.

Najprej ji je bilo nerodno, kmalu pa se je navadila.

Mathilde si v�asih predstavlja, da jo Georges ob�uduje,

ves uni�en od �elje.

�e ve�, neko� je dejal,

"Postavo imate pa res sijajno, gospodi�na.

in re�em lahko, da sem jih �e kar nekaj videl."

Po tistem ni vedela, kako ga naj nagovarja.

Dragi Georges...

Moj dragi Georges...

Jojo...

V�asih, preden je zaspala,

je sebe zami�ljala v vznemirljivih situacijah.

Mathilde ni potrebovala veliko vzpodbude,

da je dosegla zadovoljstvo.

Od njegovega izginotja

ni ve� mislila nanj, da se je zadovoljila.

Tako je to...

Na tvojem mestu bi pozabila nanj, Mathilde.

Zakaj si dela� utvare?

�e bi bil �e �iv, bi ti poslal sporo�ilo.

Kako le, ko pa je bil zaprt.

Sigurno je s kak�no Nemko z velikimi jo�ki!

Bretonec, ki mora jesti zelje!

Moj bog!

- Lahko pomagam? - Ostani raje na tleh.

�e kako stojim! Z obema nogama!

- Kaj? - Ni�, ni�.

Sli�al sem te.

Tvoje sanje pa ne stojijo na tleh.

Manech se ni mogel vrniti v Loterijo somraka.

Na�i so zavzeli nasprotni jarek.

Normalno vedno zmagovalci

prevzamejo zapornike.

Torej je izgubil razum.

Ali pa se skriva, ker se boji prisilnega dela.

Nehaj sanjati, Mathilde!

Sprijazni se.

Na�la si bo� mo�a, bo� videla...

Poiskala bom "roparja kuhinj", C�lestina Pouxa.

Ali korzi�ko vla�ugo. Mogo�e ve ve� kakor jaz.

Jutri grem v Pariz.

Zakaj vendar?

Da najdem pre�ivele iz Loterije somraka.

Germain Pire, zasebni detektiv, radovedne� brez primere!

Navajen sem na vro�e zadeve.

Polno omaro jih imam.

�kandal, ki bi jih pometli pod preprogo...

�e jih ne bi odkril radovedni Pire.

Vzemimo veliko afero...

zelo ob�utljivo.

1917 je iztiril vlak. 425 vojakov je umrlo.

Preizkava je odkrila, da je nek �astnik ukazal odhod,

�eprav so bile zavore po�kodovane.

Poincar�jeva vlada je hotela zadevo prikriti.

In kdo je bil edino upanje svojcev �rtev?

Germain Pire!

Radovedne� brez primere.

Tako je, gospodi�na. Jaz sem na�el odgovornega �astnika,

na veliko �alost vojske.

A �al je bil �e mrtev in pokopan.

Zdaj pa pripravim kov�ke in grem iskat C�lestina Pouxa

in korzi�ko damo.

In va� honorar, gospod radovedne� brez primere?

Radovedni Pire bo ra�unal samo minimalno, gospodi�na.

Za vas bo to...

20 frankov na dan.

In stro�ki, seveda.

Zakaj ste tako velikodu�ni?

H�lene, pridi sem in pozdravi.

Za stro�ke ne skrbite. Germain Pire je malo,

pije malo in daje razumno napitnino.

Notre Dame de Paris?

Ne, ni Notre Dame de Paris!

Kli�em iz Pariza, zanima pa me Notre Dame Beno�t!

Beno�t Notre Dame!

Krepak kmet dobrega srca.

Umrl je za domovino.

Izgubil sem veliko faranov.

Sta njegova �ena in Baptistin �e vedno tam?

Ti�je, prosim! Gospodi�na Minet, ni� ne sli�im!

Ne. Nekega dne je od�la, ne da bi pustila naslov.

Sli�im cerkveno petje?

Seveda ga, saj smo v cerkvi.

A to ni hvalnica vam!

Vseeno hvala, o�e. Na svidenje.

Loterija somraka!

To nima ne repa ne glave!

Mislila sem, da ljubi� izgubljene primere.

Tvoja trma je bila ljubka, ko si bila stara 10 let. Zdaj jih ima� 20!

Potem me pa za�ni jemati resno.

Denar zapravlja� za neumen kri�arski pohod!

Loterija somraka! Zakaj pa ne Jupi-tralala?

Ho�em pregledati voja�ke arhive.

Recimo, da je v tem zrno resnice.

A �e je kdo pre�ivel, tvega prisilno delo!

In ti to ve�!

Tvoje razkritje bi ga pahnilo v veliko nevarnost!

Bodi razumna.

Tvoja star�a sta me pooblastila...

"Prah si in v prah se povrne�..."

Ravno zato gre.

Zaupali so ti v moje dobro.

Zbogom.

Hvala, Pierre-Marie.

Ne bodi tak�na, Mathilde.

Mislim na tvojo prihodnost.

�al mi je, da se ti zdravje kljub masa�am slab�a.

Bom videl, kaj lahko storim.

To se ne dogaja samo v Lourdesu!

I��em Tino Lombardi. Poznam jo od malega...

Gospe, jaz sem stric Tine Lombardi

in bi rad vedel...

Oprostite...

I��em Lombardijevo, zaradi zapu��ine.

I��em Tino.

Dobila je nekaj denarja.

Ali ste vi tisti, ki i��e Tino Lombardi?

Pravzaprav...

Ste bili kdaj na Korziki?

Zelo lepo, zelo slikovito.

Toda Tina se lepo sprehaja okrog

nekje drugje.

K sre�i jo je moj znanec, vi�ji policijski �astnik,

izsledil v Bar-Le-Ducu.

Valentina Emilia Maria Lombardi, po doma�e Tina,

se je 1916

potikala blizu 23. regimenta pri Marseillesu.

Po vojni pa je izginila brez sledu!

�eprav sem se potrudil, sem izgubil njeno sled.

Razblinila se je.

To pomeni, da ste se predali.

Nasprotno.

Pire nikoli ne pozna poraza. Pire je trmast.

Za Pirea umik ne obstaja.

Sijajno! Hvala vam.

Samo malo, no.

Ne o�i.

Previdno s tem!

Boste kaj popili??

To je moj zaro�enec.

To...

pa je mizar...

Mislim, da ga poznate.

Grlo se mi je osu�ilo.

- "Vsak dan kozarec vina..." - "...doktor ostal bo brez cekina."

Reklo moje stare tete.

1911 je umrla v Besanconu, stara 99 let.

Niti dneva ni bila bolna...

Naj se je dotaknem...

za sre�o.

Vojna?

Hijena v �ivalskem vrtu.

Postavljal sem se in sem jo dra�il.

Bastoche in Biscotte sta naredila tole.

Biscotte?

Njegov najbolj�i prijatelj. Spoznala sta se 1910

V poplavi, med re�evanjem neke �enske.

Bastoche je bil nadarjen,

toda Biscotte... je bil genij.

�arovnik z dletom!

On je naredil vse te spoje.

To je za vas.

"Louis, povej dragi V�ro, da mislim nanjo.

No�e ve� govoriti z mano.

Videl sem Biscottea. Pobotala sva se.

Zbogom, prijatelj. Bastoche."

�e sta se pobotala, sta morala biti tudi skregana. Ali veste, zakaj?

Kdo bi vedel.

Skupaj sta �la skozi pekel,

na Marni, pri Wo�vreju, na Sommi...

Nekega dne - bogve, zakaj - pa nista ve� govorila.

Biscottea so premestili.

Umrl je med bombardiranjem voja�ke bolni�nice.

Vesel sem, da sta se kon�no spravila.

Danes ne stojijo ravno v vrsti.

Mi nalije� enega?

Kako je �ejna!

Lesena roka, zlato srce.

Na ljubezen.

Na pravo ljubezen!

Ampak kdo je V�ro?

V�ronique Passavant. Njegova skupna popotnica.

Velikokrat sta skupaj prihajala sem.

Zakaj bi se sprla?

Morda se je klatil okoli, ona pa mu ni mogla odpustiti.

Tako. 1917, ne? Stopite za menoj.

Kaj je v rde�ih mapah?

Voja�ka tajnost.

Za to potrebuje� dovoljenje z vrha.

Zgoraj so!

Pomagaj mu.

�e bi bili vi nekdo tam zgoraj...

bi nama lahko pomagali, kajne?

�e bi tako razmi�ljal, ne bi bil �astnik.

Bodi vesela, da so naju sprejeli.

Navadno traja mesece.

Videti je urejeno, v resnici pa je prava zme�njava.

Somma, pravite...

Sektor pri Bouchavesnesu, jarek 108.

Kak�na zmeda...

Poglejte. Grozno!

Lahko pomagam?

Hvala, ker ste takoj obvestili generala...

Dobra prijatelja sva.

Bouchavesnes... tam sta umrla dva moja prijatelja.

Grozno, bitke v tistih jarkih...

A tudi Pariz ni bil veliko bolj�i.

Po operi si komaj dobil taksi.

Sem sli�al!

Rada bi podatke o jarku 108.

Polo�aji... jarki 104, 105.

Jarek 107. Kje je 106?

Jarek 108.

Kako je na�e�kano! Napisano na obeh straneh!

Jarek 108.

"Izkopali so ga Nemci, mi smo ga 1916 zavzeli in preimenovali

v Loterijo somraka." Zakaj ne Jupi-tralala?

"6. januar. Ni� pomembnej�ega.

7. januar. Hud spopad z veliki izgubami.

Ubit v boju: stotnik Favourier, u�itelj zgodovine.

Poro�nik Beno�t Estrangin, zavarovalni�ki agent.

Poddesetnik..."

�udno.

Nekatere izgube so ozna�ene strogo zaupno.

Zaupno? Mislite...

�al mi je.

Ali ne morete...

�al ne moreva iskati naprej.

Celo general ne.

Prosim.

Hvala za va� �as.

Ni za kaj.

Tukaj ni ni�esar zanimivega. Splo�ni seznami,ra�uni ekonomata.

Rutinske zadeve.

Sem si kar mislil.

To sva tudi pri�akovala.

Ve�, da ima� dolg jezik?

Upam, da to ni strogo zaupen voja�ki dokument.

Povedati mi mora�, �e je kaj pomembnega!

Ni� ni.

Samo nekak�en ukaz.

Prdsednikov?

Tako je.

Predsednik Poincar� je ve�krat podpisal izredni dopust

za vojake, ki so si to zaslu�ili.

Konec zgodbe!

Pospremil vaju bom.

Poddesetnik Bouquet Kl�ber...

poddesetnik Gaignard Francis...

vojak Notre Dame Beno�t...

vojak Bassignano Angel...

vojak Langonnet Manech...

Zaradi samopohabljenja ste obsojeni na smrt.

�e vlak ne zapelje v predor, ko bom pre�tela do 7,

ali ne pride kondukter,

je Manech mrtev!

1, 2, 3,

4, 5, 6...

Vozovnice, prosim!

Prvi april!

Ko bo konec stavke �asopisov, lahko oddamo tvoj oglas.

"Nagrada za vsak podatek o Loteriji somraka."

�e jo bo� vzpodbujal, bo �e manj jedla.

Pelji jo na sejem v Quimper.

Zakaj pa?

Zaradi spremembe okolja.

Morda sre�a� kak�nega prijetnega fanta.

Zakaj le?

Da se poro�i� in ima� otroke. Povej ji!

Mi nalije� enega?

Zdaj �e pije�?

"Vsak dan kozarec vina... doktor ostal bo brez cekina."

Odkod ti pa to?

Od barmana v baru Mali Louis.

Izrek njegove tete. Umrla je v Besanconu, 1911, v stotem letu starosti.

Lahko to ponovi�?

V Besanconu, je 1911...

v 100-tem letu starosti stara teta zapustila svojega ne�aka z leseno roko,

lastnika bara Mali Louis v ulici Zlata roka.

Vedno mu je govorila to, kar sem jaz pravkar povedala Sylvainu.

Saj je �e pijana!

Glej!

Albatros je vztrajen.

Ve, da lahko premaga veter.

Hej, moj pesek!

Moj pesek!

V�ronique Passavant, 17. julij 1920.

Pi�em vam iz bara Mali Louis. Od njega sem izvedela za vas.

Rada bi vam povedala za sre�anje,

ki me je zelo pretreslo.

Namenjena sem bila v Bastochevo delavnico. Bila sem potrta.

Rada bi govorila z Bastochem.

Bastochem?

Umrl je. Na sommski fronti. Niste vedeli?

Vem nekaj drugega.

Kaj?

Iz bolni�nice za sifilitike, za katere skrbim,

vam nek pacient po�ilja tole.

�e ne �elite umreti, bodite z menoj odkriti!

Tovari�, ki se je skrival z va�im Bastochem...

Povejte...

je bil Korzi�an?

Ni �udno, da sem se bal nun, ko sem bil majhen.

Tina Lombardi ve nekaj, �esar mi ne vemo.

Kaj?

Ta Lombardijeva...

ve nekaj, �esar mi ne vemo.

Morda kaj takega, kar dokazuje, da je Bastoche pobegnil.

Z enim od obsojencev.

Ta vro�eglavka o�itno meni, da z njenim Angelom.

Toda �e je Bastoche pobegnil, je poskrbel za Manecha.

�e je pobegnil...

Daj mi to.

S "�e-ji" lahko muha nese slona.

�e mogo�e.

Toda brez "�e-jev" se lahko kar obesim.

Zahvaljujo� tebi stalno pobiram pesek s trave!

Kadar zagledam pesek, si ne morem kaj, da se ne bi ustavil s stilom.

Za gospodi�no.

Leprince Hardware, Pariz, 25, julij 1920.

Nedelja me je zvabila k pisanju. Odgovarjam v zvezi...

s C�lestinom Pouxom in ostalimi pre�ivelimi iz Loterije somraka.

Fanta sem poznal. Najbolj prebrisan tat, kar jih poznam.

Zahvaljujo� njemu nisem bil nikoli la�en!

Olivier Nergeton, Izdelovanje igra�.

C�lestin Poux je bil na� re�itelj,

pravili smo mu ropar kuhinj ali pa kar "repete".

Ponarejal je listo mrtvih,

da smo lahko dobili dvojne porcije.

�e ga boste kdaj sre�ali, mu recite, da ga ne bomo nikoli pozabili.

Etienne Morillon, u�itelj, 3. avgust 1920.

Vedno nas je razvedril.

Nam v �ast je celo streniral �etno maskoto!

Dobro jutro. Kak�no vreme!

Germain Pire, zasebni detektiv.

Mathilde je govorila o vas.

Sylvain!

Reci Mathilde, naj pride dol.

Povej, da jo �aka gospod vohlja�.

Poux veliko potuje.

Dan ali dva v Dreuxu, naslednji dan v Troyese ali Castreu,

pet dni v Seteu.

Potreboval bom sre�o in potrpljenje, da ga ujamem.

�koda.

H�lene, to so zelo okusni biskviti.

Poskusi jih.

Povej mi, �e ti bodo v�e�.

Kuhinja je bolj udobna.

Hvala, B�n�dicte.

Prav, grem.

Poux ne more ostati na istem kraju, medtem ko Tina Lombardi...

ona nas vrti v krogu.

Vem. Je mojstrica preobla�enja.

Je kaj novega o Biscottu?

To je Benjamin Gordes.

Na dan, ko je dobil

mizarsko nagrado za �esto obletnico dela v firmi.

Tako je.

Biscotte,

Bastochev najbolj�i prijatelj,

ni nih�e drug kakor Benjamin Gordes.

Vojak iz njegove �ete

je rekel, da sta bila pred sporom kot brata.

- Zakaj mi ne pove�? - Nehaj!

Povej mi!

No�em se tepsti s teboj, zato nehaj!

Zakaj no�e� govoriti?

�igava zamisel je bila?

Moja? Ne, bila je tvoja!

Prasec!

Bila je tvoja zamisel!

Vse samo zaradi �enske!

V�ronique Passavant je z Bastochem prekinila junija 1916.

In takoj zatem plane Biscotte kot stekel pes na Benjamina Gordesa.

Ni treba biti Pitagora!

Potemtakem se do Loterije somraka nista ve� videla?

Tam, kjer se je vse kon�alo!

Ne, kjer se je vse za�elo, gospod Pire.

Kako za�elo...

Tina Lombardi je prepri�ana, da je Bastoche �iv.

Zaradi �esa se razlikuje od ostalih tistega ve�era?

Je bil edini mizar?

Zaradi ne�esa je Bastoche druga�en od ostalih.

Zaradi njegovih nem�kih �kornjev!

Bil je edini z nem�kimi �kornji!

Seveda. Prav ima�!

Tina Lombardi je odkrila, da je mo� z nem�kimi �kornji pre�ivel!

Nekdo ji je moral povedati.

Videl sem dva vojaka, ki sta bila kot potepuha.

Eden je bil v �kornjih, ki jih je vzel nekemu Nemcu.

Nosil je drugega vojaka.

Vemo tudi, da se je Bastoche pobotal z najbolj�im prijateljem!

To�no!

Je to spremenilo tisto no� potek dogodkov?

�e se mi olupek ne pretrga,

je Gordesu uspelo re�iti Bastochea in Manecha.

Te pite ne bova nikoli spekli!

Vrniti se moram v Pariz.

Moram nazaj.

Spet? Ta denar bo� popolnoma osu�ila.

Kaj potem...

Sve�a riba!

Oprostite, kje najdem Elodie Gordes?

Tista, ki prodaja korenje.

Hvala.

Nikoli ga nisem videla!

Katerega pa?

Morda njega?

Zakaj sta se Bastoche in Biscotte sprla? Zaradi vas?

Nimam kaj povedati!

- Rada bi vedela! - Pustite me pri miru!

Zadnji� sta se videla v Loteriji somraka.

Tam je bil tudi moj zaro�enec. Z Bastochem.

V tisti prekleti luknji!

Rada bi razumela.

Ho�em vedeti!

Ni bilo to, kar mislite.

Ne morem govoriti o tem. Dajte mi va� naslov.

Pi�em grozno,

vseeno pa vam raje pojasnim v pismu.

Obljubim.

Kar naprej! Razme�ite mi pesek!

Ni�esar zame?

Kaj?

Ni bilo ni�esar zame?

Samo �asopis.

Pi�e o vsem, samo o Elodie Gordes ni�esar.

Zelo sme�no!

Lahko bi kaj prebrala, �lovek se �e �esa nau�i!

Je predsednik odprl preiskavo o Loteriji somraka?

Mogo�e bi,

�e ne bi v sami pi�ami padel z vlaka.

Vsaj pi�amo je nosil!

- A? - Bil je v pi�ami!

Na�li smo pet trupel.

Zaklju�ek...

Vemo, da si tat, toda da si po�igalec?

Je vse zame?

Ne. Samo tole.

�e ne pobiram peska, pobiram po�tarja!

Peska ni ve�? Po�tena bitka.

Bitka ni nikoli po�tena.

- Boste enega kratkega? - Ne bom odklonil.

Gospodi�na, prosim vas, da mojo skrivnost ohranite zase.

Ko sem spoznala svojega mo�a, sem imela �e �tiri otroke.

Nobeden ni bil njegov.

Iz golega usmiljenja se je poro�il z neko vdovo, ki je imela TBC.

Bila je Poljakinja, tako kakor jaz.

Po njeni smrti je dobil otroka.

Potem je spoznal mene, neporo�eno mater.

In tako si je nakopal petero otrok,

�eprav ni bil noben njegov.

Povozili me boste!

Imela sva �tiri sre�na leta.

Bila sva polna na�rtov.

Sanjala sva, da bomo skupaj od�li na morje.

Potem je pri�la vojna.

Mislila sem, da bo Bastoche pazil nanj,

ker so ju vpoklicali skupaj.

Toda med njegovim dopustom, septembra 1915,

takoj po bitki pri Artoisu, sem spoznala,

da ne bo nikoli ve�, kot je bilo.

Tam zunaj moramo samo zdr�ati, drugega nam ne preostane.

Neko� sem na gore�em polju videl tovari�e...

Njihove pasove za strelivo je razneslo kakor ognjemet...

Neko� sem moral uporabiti telo prijatelja

za zaklon.

Nekaj mu je rojilo po glavi.

Povedal mi je drugi ve�er.

�e bom dezertiral, me bodo �andarji zaprli.

Moja edina prilo�nost je �esti otrok.

�e ima� �est otrok, te po�ljejo domov.

Kot sem vam �e povedala, ni mogel imeti otrok.

Nisem si upala pomisliti, na kaj namiguje,

on pa ni odnehal.

�e te sam prosim za to, potem to ni varanje.

�e posebno, �e bi bil to Bastoche.

Pusti to!

�e teh pet ni mojih, zakaj ne bi bil �e eden?

�akati bi moral devet mesecev. Vojne bi bilo �e konec.

Nikoli se ne bo kon�ala. Nikoli!

To bi pomenilo zame devet mesecev upanja Res nima� srca?

In tako sem nekega dne na�la sporo�ilo Kl�berja Bouqueta,

ki so mu pravili tudi Bastoche,

v katerem je prosil, naj na okno prive�em nekaj �ivobarvnega, da me bo na�el.

Kavo?

Z veseljem!

- Za vami. - Prosim.

Hvala.

Sladkor?

Ne, hvala.

Je to biserna matica?

Da, Benjamin jo je naredil.

- Kako �udno... - Da se nikoli nisva sre�ala.

So otroci tukaj?

Da, vendar...

pa se igrajo zunaj.

- Malo �ganja? - Prosim.

Ne, ne... raje ne.

Ne maram ga preve�.

Jaz tudi ne.

Elodie, rekla bova, da sva to naredila.

To ga bo pomirilo.

Vsem bo la�je. Vam... meni...

vsem.

Kako lep nasmeh ima�. Kadar se nasmeji�, se ti naredijo oklepaji.

Potem jih bom sku�ala �im pozneje zapreti...

�ez dva dni, na �elezni�ki postaji.

Daj no...

Podari mi �e zadnji nasmeh.

Da zapre� oklepaje.

Niti zanosila nisem!

Kmalu pa mojega mo�a ni ve� mu�il strah,

temve� ljubosumje.

"Kje? Kdaj? Kolikokrat? V kak�nih polo�ajih?"

"Si u�ivala?" Najin odnos je postal pravi pekel.

Kot veste, je Bastoche mrtev,

v napadu na bolni�nico pa je umrl tudi moj mo�.

Moja izpoved vam je pravo olaj�anje. V�asih se mi zdi, da bom znorela.

Elodie Gordes.

Matti! Pohiti.

Gospod Rouviere je na telefonu. �aka.

Hitreje!

Mathilde? Tukaj Pierre-Marie.

Imam nekaj slabih novic.

Niti ne tako slabih... glede na to, da si gotovo �e misli�.

Vendar si ne more� ve� zatiskati o�i.

Glede ne�esa si imela prav...

Manech in njegovi �tirje prijatelji so bili res v tistem �udnem jarku.

Pokopali so jih na pokopali��u Herdelin,

potem ko so bili za�asno pokopani v nekem bombnem kraterju.

To je vse, moja draga Mathilde.

Junija 1909 je Mathilde stara 9 let,

Manech Langonnet pa 10.

Te kaj boli, ko hodi�?

Petek je - ali pa sobota...

Mathilde se ne spominja.

Ima� kaj prijateljev?

Jaz sem lahko tvoj prijatelj.

Smrdim po ribah?

Si �e bila kdaj na vrhu svetilnika?

Lahko te nesem po stopnicah.

Moj o�e je svetilni�ar!

Potem pa bodi domi�ljava! Cerkvena mi�! Kme�ka neroda!

Bi rad brco v rit?

Se vidi dale� z vrha?

Ugriznil te bom za uho!

Vrgel te bom v prepad!

Jaz sem slu�abnik orja�ke sipe!

Kadar pes prdi, moje srce se veseli!

Manech in Mathilde se poro�ita!

Mathilde in Manech se poro�ita!

- Ne kadim. - Vem, a vseeno vzemi...

Tako si la�je pridobi� prijatelje.

�e opridem do ovinka pred avtom,

se bo Manech vrnil �iv!

�e pridem do ovinka...

�e pridem do ovinka pred avtom...

se bo Manech vrnil �iv...

�e pridem do ovinka...

Bahal si se, da si leto dni starej�i od mene.

Zdaj sem starej�a jaz.

Mo�u, ki ti je dal rokavico, je ime Poux.

C�lestin Poux.

Nenavadno ime, ne?

Mo�u, ki sem ga najela, da ga najde, je ime Pire.

Germain Pire.

Tudi to je nenavadno ime.

No, doslej ga ni na�el. Pa tudi korzi�ke vla�uge ne.

Slabo ka�e, Manech,

vendar se ne mislim predati.

�e vedno verjamem, da je Tina Lombardi na�la neko sled.

Moram se prepri�ati.

Saj razume�, kajne?

Zato pa moram najti C�lestina Pouxa.

Res mi zna� nakopati skrbi, da bo� vedel.

Veliko lep�e bi nama bilo, �e bi bil v Bretaniji.

Pojdiva, Mathilde.

Prehladila se bo�.

Thouvenel!

Kaj ho�ete?

Kdo ste?

Ste vi telefonirali?

Kdo ste?

Dnevi minevajo. �e vedno ni� novega o C�lestinu Pouxu.

Mathilde prekipeva od �alosti.

Mora jesti. Zbolela bo.

Pusti ji mozgovo kost.

Njena �alost se prijemlje tudi naju.

In tako...

se sredi no�i 15. septembra 1920,

klop�i� kon�no za�ne odvijati.

"Zmaga! Kon�no sem na�el ve�no potujo�ega Pouxa.

Poslal mi ga je sam bog in motorji Harley Davidson.

Vsi stro�ki so seveda �e pla�ani. Germain Pire."

C�lestin Poux, ropar kuhinj!

Oglas je bil va�?

Mathilde mo�no stiska roke,

da se ji ne bi tresle,

ker no�e izpasti norica.

Pravzaprav nisem videl, da bi va�ega zaro�enca zadelo.

�el sem po hrano

in naletel na Lebeguea, fanta, ki sem ga poznal iz Vogezov.

Doma je bil v Meuseu. Bil je preprost in naiven,

vendar pa je znal v brezupnih pogojih pri�arati kavo.

Sku�al sem mu podtakniti me�anico kave in oglja,

v zameno za nekaj holandskega tobaka.

Ko ste zadnji� videl Manecha,

je bil �iv?

Niste ga mogli zgre�iti.

V o�gano drevo je vrezoval M-je,

ujet sredi nikogar�nje zemlje.

Ko je vrezoval �rke M, ga je napadel albatros.

Albatros!

"Albatros...

Velik pti� razprostrtih kril,

brezbri�ni popotni tovari�,

sladki spremljevalec ladij,

nad grenkimi globo�inami."

Prosto po Baudelaireu.

Je pa tudi nem�ko letalo.

Zadaj je imel strojnico.

Takrat �e niso znali streljati skozi propeler.

Ste mu vi dali rokavico?

Debelo, pleteno. Rde�o.

Moja zaro�enka mi je po�iljala pletenine, ki jih je pletla v prostem �asu.

Z zmrzljivimi Senegalci sem jih menjaval

za nem�ke zlate zobe.

Po premirju sem jih pretalil.

Z njim sem si kupil mojega Harleya.

Toda...

ste prepri�ani, da je Manech umrl?

Nek tovari� mi je rekel, da s tak�no rano...

ni imel mo�nosti.

Vendar pa sem na lastne o�i videl umreti samo tri.

Predam se!

Predam se!

Ne streljaj!

Rotim vas, predam se!

Pustite me skozi!

Jaz sem na va�i strani!

Nisem Francoz, ampak Korzi�an!

Ni� nimam proti vam!

Ubogi reve�.

Tako, sam je rekel, da ni Francoz!

�e je tako, bomo ukinili njegov rojstni list.

Francoski poddesetnik je opravil z njim...

Thouvenel. Morilska svinja!

Imel je kamnito srce in ostro oko.

Ubogi vrag!

Vam je v�e�?

Za tak�no enolon�nico bi ubil star�e!

Brez skrbi, sirota je.

Enako velja za tartufe.

�e imate radi tartufe, poznam nekoga v P�rigordu...

Koga ste �e videli umreti?

Tistega z gangreno.

�estaka.

Da, varilca.

Tovari�i...

pred smrtjo...

imam �e zadnjo �eljo.

Rad bi se stoje poscal.

Kot mo�!

Nato me lahko po mili volji ustrelite!

Zbogom, �ivljenje, zbogom, ljubezen...

zbogom, moje drage...

Kon�ano je,

kon�ano za ve�no...

V tej usrani vojni

na planoti Craonne,

bomo vsi pustili svoje kosti,

kajti vsi smo obsojeni

in �rtvovani...

In Bastoche?

Tako dobro se je skril,

da ga nismo mogli odkriti.

Celo ob zori, ko se je javil na poziv,

ni nih�e vedel, kje je. �arovnik!

Ne, bil je samo mizar.

Kakorkoli.

Ustrelil ga je albatros, tako kot va�ega zaro�enca.

Albatrosa je zajel plamen in strmoglavil je za sovra�nimi polo�aji.

Vrnjen po�iljatelju.

Kaj pa kmet iz Dordogne?

Od za�etka se je pretvarjal, da je mrtev. A to ga ni re�ilo.

Nemce je granata hudi�evo razjezila.

Nikar ne glejte! �e bolj boste la�ni.

Ko sem se vrnil s hrano, se je za�elo.

Streljali so s te�kim topni�tvom.

Prekleto! Nih�e si ne predstavlja, kako je to.

Ne more� premakniti nog, srce ti bije kakor besna �ival.

Takrat sem videl, kako je kmeta iz Dordogne razneslo na ko��ke.

Napadimo, preden nas pokoljejo.

Pripravite bajonete!

Potem je sledilo najhuj�e.

Za Francijo!

Napolni!

�li smo mimo petih trupel obsojencev.

Potem so za�ele pljuvati sovra�ne strojnice.

Zdesetkali so nas!

Ta prasec Lavrouye! Dokument je zadr�al.

Nosila!

Kak�en dokument?

Samo to je rekel.

Tisti ve�er je bilo dovolj hrane za vso armado.

Favart in Chardolot sta �tela izgube.

Zakaj se onih pet nahaja na listi padlih?

Samo ukaz ubogava, to je vse.

Tukaj nekaj smrdi.

Smrdi? Lavrouye smrdi.

Ta hrana pa ne, zato planite nanjo, dokler je vro�a.

Mrzla je!

Potemtakem ste videli, da so umrli trije.

Na lastne o�i.

Zaradi la�nega upanja boste samo trpeli.

Ni la�no.

Boste poskusili mojo torto?

Ne vem, �e bi.

In sve�o kremo.

�e �e moram...

Rada imam ljudi, ki cenijo mojo kuhijo.

Spravil jo bom v posteljo.

Vsi smo potrebni spanca.

Po�asi!

Manjka vam fines...

Bolje zavirate kakor pospe�ujete!

Hej, po�tar! Odpeljal vas bom do najbli�jega nabiralnika.

Kaj pa moje kolo?

Jaz ga bom vzel. Jaz sem se boril in ne sedel na riti.

Nisem kriv, �e sem astmatik!

Astmatik na motorju!

- Zdaj pa k morju. - Gremo! K morju!

C�lestin, to ni motor s prikolico!

Ah, mo�ki. Nikoli ne odrastejo...

Dokler se ne za�nejo igrati vojake.

"Povej staremu Bernayu... prodal marca... gnoj predrag..."

Takih neumnosti ne bi pisal v poslovilnem pismu. Kaj pravite?

To mora biti �ifra.

�ifre zaljubljencev

ne more streti niti najbol prodoren um.

In Bastoche?

�e so ga videli z nem�kimi �evlji, je moral pre�iveti.

Ne, gospodi�na.

Gordes mu ni dovolil �ez �ico s tistimi �kornji.

�e bi Nemci to videli,

bi takoj vedeli, da jih je sezul mrtvemu.

Potem je Tina Lombardi na napa�ni sledi.

Vojak z nem�kimi �evlji

ni bil Bastoche,

temve� Gordes!

Prav imate, gospodi�na!

Bil je s fantom,

ki je bil vpoklican 1917... Desrochellesom.

Govoril sem z dvema bolni�arjema, ki sta ju sre�ala.

Ste iz Loterije?

�e mogo�e.

Povejte jim, da je Gordes ranjen.

- S seboj ima nekega fanta, ki je ranjen. - Desrochelles.

- Namenjena sta v ambulanto. - Eden ima nem�ke �kornje.

�ivela anarhija!

Anarhija.

Kaj je bilo, Matti?

Kaj sem rekel?

Odpri!

Bodi pametna.

- Kaj ste ji naredili? - Ni�esar.

Saj ve�, da je �e tri leta mrtev.

Temu se pravi trma.

Ne, temu se pravi upanje.

Poux ga je pravkar ubil.

�e lahko kaj naredim...

Lahko.

Peljite me v Loterijo somraka.

Indijska princesa na svojem slonu.

In svojimi lovci na �alostnem pohodu.

Tukaj je bilo!

Natanko tukaj!

Sto metrov stran, nasproti Loterije,

je bil Erlangen, nem�ki jarek.

Kje pa je o�gano drevo?

Vse ostanke so porabili,

ko so zasipavali jarke.

Petorko smo na�li tam �ez, pod ponjavo,

na kateri je bila nasuta zemlja.

- Ni bil lep pogled. - Verjamem!

Najmlaj�i je bil �e de�ek.

Je imel rokavico?

Rde�o pleteno rokavico?

Vsi so imeli eno roko obvezano,

toda ne spominjam se nobene rokavice.

Athos!

Ne maram, da koplje.

Tod okrog

nikoli ne ve�, ali bo� izkopal kaj takega,

kar ti lahko odtrga roko ali nogo.

To je kripta!

Tukaj, med dvema jarkoma, je stala kapelica.

Ostale so samo ru�evine.

Neverjetno, ni�esar ne prepoznam.

Bi lahko Manech izgubil rokavico, ko je padel?

Bila je tesna in dobro spletena.

Drugo sem v kuhinjah uporabljal do konca vojne.

Mogo�e jo je snel, ko je rezljal?

Morda.

Vendar ne verjamem.

Kako rde�a je bila? Temna?

�ivo rde�a.

Z belimi pikami. Kot jabolko s �rvi�ki.

Oprostite, da vas motim.

Dru�ina mojega mo�a je v tej vojni veliko pretrpela.

Nisem hotela vpri�o njega

pristopiti k mizi francoskega vojaka.

Kaj mi lahko poveste?

Pred smrtjo je moj brat Gunther

videl va�ega zaro�enca, kako je v drevo vrezoval tri �rke M.

Nosil je rde�o pik�asto rokavico.

Nek Guntherjev tovari� mi je povedal, kaj se je zgodilo.

Ko je na�e letalo streljalo na va�ega zaro�enca,

jim je bilo od muke slabo.

Nato pa,

prava no�na mora.

Bog naj �uva tistega francoskega vojaka.

Takoj zatem... je napadla va�a stran.

Ubili so mojega brata.

Bil je star 23 let.

Pri�la sem, da bi na�la njegov kri� na pokopali��u.

�al mi je.

�as pozdravi vse. Boste videli.

Nazaj grem, da ga ne bo skrbelo.

Ka�e, da ga nisem ubil.

Prosim?

Upanja!

Kaj je?

Tina Lombardi. Poslali jo bodo na giljotino!

Pravijo ji "morilka �astnikov".

Umorila je Lavrouyea in Thouvenela.

Nameravala je ubiti tudi mar�ala P�taina.

Jaz pa sem mislil, da si samo izmi�lja�!

Govoriti ho�em samo z vami,

ker sva si podobni.

Pustimo ju sami.

To, kar sem naredila, bi lahko tudi vi.

Dvomim.

Preve� bi me bilo strah.

Mene ni strah...

in ni�esar ne ob�alujem.

�al mi je samo las.

Pred usmrtitvijo mi jih bodo odrezali.

Pred angele bom pri�la kakor Devica Orleanska.

Zakaj ste hoteli ubiti P�taina?

To, da so obsojene vojake vrgli iz rova, je bila njegova zamisel.

Zakaj ne Poincar�ja?

On je zavrnil njihovo pomilostitev.

Ali res ne veste?

Pomilostil jih je. Vseh pet!

To je samo dovoljenje za dopust.

Lavrouye je dokument zadr�al.

Zakaj je ta umazanec Lavrouye to naredil?

Zato, ker umazanci delajo tak�ne re�i. Tako pa� je.

Verjemite mi.

Zato pa sem poskrbela za njega.

Obe raziskujeva isto stvar,

le da vsaka v svojo smer:

i��eva pre�ivele iz Loterije.

Na�la sem bolni�arja, ki je skrbel za Angela in ostale.

Ta �lovek-ime mu je Phillipot-je prepri�an, da je videl enega od njih.

Velikega mo�a z obvezano roko.

Mo�ak je imel nem�ke �kornje...

in na ramenih je nosil mladega krhkega vojaka.

O tem sem popolnoma prepri�an.

Visok mo�ak, obvezana roka...

Phillipotov predpostavljeni mu je zabi�al, naj mol�i.

Lahko si predstavljate, kak�no silovito upanje je zbudil v meni.

In potem sem izvedela nekaj, kar je uni�ilo vse upe.

Povedal mi je podnarednik Favart.

Tista svinja Thouvenel je mirno ustrelil mojega Angela!

Kot bi se useknil.

Tudi zanj sem poskrbela!

To me je obsedlo.

Hotela sem pobiti vse, ki so trpin�ili Angela.

Va� Angel je zapustil tole.

"Ma��evanje je nesmiselno. Sku�aj biti sre�na,

in ne uni�i svojega �ivljenja zaradi mene.

Tvoj Angel iz pekla."

Odhod iz Pariza, peron �t. 2.

Gordes, tisti, ki je zamenjal �kornje z Bastochem...

je bil velik?

Biscotte? Ne bi rekel. Nekaj takega kot jaz.

O Desrochellesu veste kaj dolo�nej�ega?

Ni zlahka sklepal prijateljstev. �ivel je z materjo.

Iti moram. �ez eno uro odplujem v Venezuelo.

Vso sre�o, C�lestin!

Vam tudi!

�e samo pomislim, da si mi zamol�al Poincar�jevo pomilostitev!

Nisem hotel posipati soli na sve�o rano.

Prosim te �e za zadnjo uslugo.

Predpostavljam, da je v zvezi z Loterijo?

Sin knji�ni�arja Paula Desrochellesa,

rojenega v Sarregueminesu,

umrlega februarja 1897...

Tako je, Desrochelles Jean!

Kaj?

V Saintesu.

Okro�je Charentes.

Povejte mi, gospod Pire, glede Tine Lombardi...ste slutili,

kaj namerava?

Da, a se vajine poti k sre�i niso prekri�ale.

Detektiv, ki opreza, zbe�i, ko postane nevarno.

Detektiv opreza naprej, vendar z varne razdalje.

Za vas imam novo sled.

Jean Desrochelles. Evakuiran s fronte 7. januarja 1917.

Njegov edini sorodnik je njegova mati, vdova Desrochelles.

�ivi na rue de L'Abbaye 22, v Saintesu, okro�je Charentes.

Saj ste �e vse odkrili!

Hoteli ste govoriti z menoj? - Da!

Tovari� mojega brata, tisti, o katerem sem vam pravila...

Spominja se ne�esa, kar bo morda za vas zanimivo.

Tisto dopoldne sta ga spremljala dva francoska vojaka,

ki sta hotela nazaj �ez nikogar�njo zemljo.

Opazili so trupla obsojencev.

Eno je bilo v nekak�ni kripti.

Francoska vojaka sta bila zaradi ne�esa zelo presene�ena.

Ne vem, �e vam bo to kako pomagalo.

Hvala vam.

"Povej staremu Bernayu, da bom prodal marca.

Njegov gnoj je predrag. Bodi previdna."

"Njegov gnoj je predrag..."

To mora biti nekak�na �ifra.

Klical je tvoj gospod vohun!

V Saintesu je naletel na slepo ulico.

Vem!

Halo! �elite?

Da, gospodi�na, spominjam se vas.

Bernay? Ne, nikoli sli�al.

Beno�t Notre Dame je uporabljal svoj hlevski gnoj,

Nikoli ga ni kupoval!

Hvala, o�e.

To pismo moram de�ifrirati.

Postaja vro�e...

...Bernay...marec...

prodaj - vse

povej - nikomur

poslu�aj - nikogar

Beno�t

Oprostite, kje je kmetija "Na koncu sveta"?

Zadnja, na koncu te ceste.

In �e ga ne bo?

Pri�el bo, brez skrbi.

Pridi pome �ez dve uri.

Zdravo, Mathilde.

Obujati mrtve utegne biti nevarno.

Ko sem v �asopisu videl va� oglas,

sem vedel, da lahko pri meni potrkajo �andarji.

Ne skrbite.

Lahko bi vas ubil...

vendar nisem mogel.

Vemo, da si tat. Ampak da si po�igalec...?

Tega nisem mogel storiti.

Zdaj mora celo zajce in pi��ance pobijati moja �ena.

Vojna mi je vzela veselje do pobijanja.

Veste, kaj bi rada sli�ala.

Je �iv?

Ko sem ga zadnji� videl, se je dobro dr�al.

Mo�nej�i je, kot ka�e na prvi pogled.

Ne ostanita skupaj.

Ko se je nehalo, sem sku�al zaspati.

- Gaignard! - Kaj hudi�a bi spet rad?

- Bouquet! - Pustite me pri miru!

Notre Dame?

Potem se je tisti zvodnik sku�al predati.

Ubili so tudi varilca iz Pariza.

Va� zaro�enec je za�el rezbariti na drevo.

Potem je priletel nem�ki albatros.

Prebudil sem se, ko se je za�ela tresti zemlja.

Ne vem, kaj se je zgodilo. Opazil sem loputo,

ki jo je granata napol odprla.

Za Francijo!

Polni!

Na�i so �ez nikogar�njo zemljo napadli nem�ki jarek.

Strojnice so jih neusmiljeno kosile. Nekaj ur po tistem

me je prebudil glas.

Moj bog! Bastoche je mrtev!

Ne moremo ga pustiti tukaj.

Vrnili se bomo. Nikamor ne bo �el.

Bastoche je mrtev.

Glej, ta se �e premika.

To je Son�nica. Saj je toliko kot mrtev!

Granata je odtrgala vrata.

Pri�el je nek vojak, ki je bil smrtno ranjen.

Bastoche je mrtev!

Vsi bomo pomrli.

Prepoznal sem Bastochevega prijatelja,

tistega, ki je od njega vzel nem�ke �kornje.

Ko sem pojedel, sem pri�gal njegovo cigareto.

Nato sem zasli�al glasove.

Poglejmo tja.

Tukaj!

Prekleto!

To ni Son�nica.

Kaj pa ta dela tukaj?

Kje je kmet iz Dordogne?

- Zebe me. - Ne skrbi.

Res je bil zdelan,

vendar je va� zaro�enec hotel �iveti. To sem videl v njegovih o�eh.

Nalo�il sem si ga na ramena in od�el iskat prevezovali��e.

Gorel je od vro�ine.

Vro�ino sem �util na svojem hrbtu..

Bil je v deliriju.

Govoril je o srcu, ki bije v njegovi roki.

Hej, poddesetnik!

Samo 500 metrov je do bolni�nice.

Naj neseva va�ega prijatelja na nosilih?

Ne, ni treba.

�e sre�ata koga iz Loterije,

povejta, da sta poddesetnik Gordes in vojak Desrochelles na poti v bolni�nico.

Pojdita svojo pot!

Prispel sem tik pred eksplozijo.

Poveljstvo je izbralo nesre�no lokacijo za bolni�nico,

v hangarju zeppelina, napolnjenega z vodikom.

Va�ega tovari�a so evakuirali.

Se bo zlizal?

Njegova rana ni huda, ima pa resno plju�nico.

Oba smo vpisali pod �tevilkami, ki jih imata pri sebi.

Ni�esar drugega me ne zanima. �elim vam vso sre�o!

Zasko�i zobnik!

Prosim...

Potem sem od�el v Bernay.

Pojma nisem imel, �e bo �ena pravilno razumela pisamo,

vseeno pa sem vsak dan �akal na avtobusni postaji.

Z denarjem od prodaje sva kupila to farmo.

Najbolj odmaknjeno, kar sva jih na�la.

Pravili so ji "Konec sveta".

To je vse.

Zbogom.

Kako nenavadno.

Va�o luknjo imate natanko na koncu �ivljenjske �rte.

Seveda.

Saj sem umrl. V Loteriji somraka, tako kot va� zaro�enec.

�e kdaj najdete Jeana Desrochellesa,

me obvestite.

Zdaj veste, kje me najdete.

Kar po doma�e!

Ob bo�i�u pa pridite skozi dimnik!

Za gospodi�no Mathilde.

Dala ji bom pozneje.

�e bi bil na va�em mestu,

bi jo zbudil.

Kaj je?

"�iv je.

Ostanite, kjer ste, Mathilde.

Ubogajte in po�akajte.

Sem na poti k vam.

Germain Pire."

Kak�na tepka sem!

Vohun, ki mu ga ni para, stika in najde, hitro in zanesljivo!

Zdrav je in �e kako �iv, vendar ima amnezijo!

Popolno. Celo pisati in brati se je moral u�iti znova.

Zdravniki, ki se z njim ukvarjajo od leta 1917, nimajo upanja.

Toda kdo ve?

Amnezij je toliko kot pacientov.

Kje je?

V Milly-la-Foretu.

�e drugi� je postal sirota. Pred kratkim je izgubil nadomestno mater.

Pierre-Marie, pozna� gospoda Pirea?

Po slovesu.

�ast mi je.

Mathilde, verjel bom, ko bom videl.

"Na lastne o�i!"

Ko se je Jean Desrochelles rodil,

je bila njegova mati stara 40 let in ni imela drugih otrok.

Ko so ga �andarji odpeljali,

da bi osve�ili enote v Ardenih,

je padla v depresijo.

Nekega dne jo je obiskal tovari� njenega sina...

Chardolot!

Na �alost je bil Jean.

Granata ga je ubila in �e nekaj ur je bil mrtev.

Moram vam tudi povedati...

da je najmlaj�i zapornik prevzel Jeanovo identiteto,

z zamenjavo tablic.

Odlo�ila se je tistega dne, ko so jo poklicali iz bolni�nice,

naj obi��e svojega bolnega sina.

Zdaj spi. Pustila vaju bom.

Kdo ste vi?

Tvoja mama, dragi.

Jaz sem tvoja mama.

Raziskoval sem...

Gospa Desrochelles je umrla pred dvema mesecema.

Po prepiru s trgovcem jo je zbil nek tovornjak.

Smola!

- Vse je v poro�ilu. - O tem ne dvomimo.

Nikar se ne razburjajte.

Gospa Desrochelles ni trpela, mrtva je bila v trenutku.

Saj ni to.

Tako krivo se po�utim,

ker ti nisem verjela, ljuba moja Mathilde!

Morala bi vedeti!

Tako mi je �al.

V njenem potovanju sre�e

so bili z njo sonce, nebo in narava.

Kot prava dama je naredila vse, da bo �im lep�a.

Oblekla se je v sve�o belino,

za to prilo�nost se je celo na�minkala in poudarila obrvi.

Ne pa trepalnic.

Vedela je, da lahko solze vse skupaj krepko pokvarijo.

Ve za va� obisk.

Rekli smo mu, da prihaja mlada �enska, ki jo je mo�no ljubil.

Vpra�al je po va�em imenu in zdelo se mu je lepo.

V vrtu je. �aka vas.

Te boli ko hodi�?

Bi rada videla, kaj delam?

Pokazal ti bom, ko bom kon�al.

Zakaj pa jo�e�?

Mathilde se je naslonila,

sklenila roke v naro�ju in ga gledala.

V prijazni svetlobi vrta,

ga je Mathilde gledala...

gledala...

in gledala...

Prevod: Roman M.

Preuzeto sa www.titlovi.com