Original subtitles

www.titlovi.com

DOLGA ZAROKA

V soboto 6.1.1917

so pet obsojenih vojakov spremljali v Bouchavesnes

na èelu fronte na Sommi.

Pazi na kabel!

Prvi, nekdaj vesel avanturist,

je imel številko 2124. Vpoklicali so ga v Seini.

Nosil je škornje, ki jih je vzel nekemu Nemcu.

Preden je dobil št. 2124, je bil znan kot Bastoche

in je hodil s èedno rdeèelasko,

ki ji je bilo ime Véronique Passavant.

Bil je mizar.

Med odmori sta hodila na pivo

k Malem Louisu v ulici Zlata roka.

Škornje je vzel sovražniku, ki jih ni veè potreboval.

natlaèil jih je s slamo,

in nadomešèali so mu stare ovojke.

Sodili so mu zaradi samopohabljenja.

Na njegovi roki so našli sledove smodnika.

Grozila mu je smrtna kazen.

Pazi na kabel!

Drugi vojak je imel številko 4077,

tudi on je bil vpoklican na Seini.

Bil je varilec pri državni železnici v Bagneuxu.

Ime mu je bilo Francis Gaignard,

imel je vzdevek Šestak.

Vedel je, da revni izdelujejo topove za njihovo lastno unièenje,

prodajajo pa jih bogati.

To je skušal pojasniti ostalim,

vendar ni bil govornik.

In slabo vino

jim je zameglilo presojo,

zato se jim je še težje približal.

Številka 1818 je bil zagotovo najpogumnejši in najbolj nevaren med njimi.

Nekoè je ubil èastnika...

èastnika, ki je brcal mrtve.

Vstani!

Svinje!

Leni strahopetci!

Ti! Vstani!

Napad! Napad!

Ti! Pojdi naprej!

Nikoli niso izvedeli.

Benoît Notre Dame je bil kmet iz Dordogne.

Nekega jutra v avgustu

so prišli ponj

in ga pospremili na vlak..

Pazi na kabel!

Telefonska žica je edina povezava z živimi.

Nežna žica je edina možnost za pomilostitev preds. Poincaréja.

Èetudi bi ostal samo eden, ki bi verjel v kaj takega,

je to on. Št. 7328 je bil vpoklican na Korziki.

Angel Bassignano.

Po mnenju njegovih znancev

še zdaleè ni bil angel.

Bil je lažnivec, goljuf in postavljaè,

prava kaèa in izzivalec.

Pred vojno,

je Tina Lombardi delala zanj kot vlaèuga.

Prislužil si je 5 let zapora, za zadevo èasti ali ljubezni,

odvisno s katerega zornega kota gledate.

Šlo je namreè za spor med zvodniki.

Poletje 1916 - navadne kriminalce so vpoklicali

v èete za bitko pri Verdunu..

Odloèali so se sami.

Tukaj je bilo svinjsko vroèe!

Zdaj je precej mirno.

Za koga pa so tile?

Pravzaprav... Jutri boste napadali.

Smo na èelu fronte.

Pazi na kabel!

Peti je bil "Sonènica", vzdevek za vpoklicane 1917.

Še pet mesecev mu je manjkalo do 20.leta.

Bal se je vsega.

Topov, celo francoskih,

vetra, ki bi se lahko obrnil in jim vrnil bojne pline,

smrtnih kazni, ki so za zgled drugim.

Prej ni bil tak,

ravno obratno,

v nevihtah je pogumno pomagal svetilnièarjem.

In potem en strel preveè.

Pa si dobil vozovnico za vrnitev k zaroèenki.

Vozovnico za vojno sodišèe.

Zamižite, narednik. Dovolj je že trpel.

Lahko ga ustrelijo.

- Bodite èloveški. - Tišina!

Prosim, narednik!

Zapri gobec!

Ko sta se Mathilde in Manech prviè ljubila,

je zaspal z roko na njenih prsih.

Vsakiè ko ga je v rani zbodlo,

je Manech v njej zaèutil srce Mathilde.

Vsak utrip ga je pripeljal bližje k njej.

Èe bi Manech umrl, bi Mathilde vedela.

Od sporoèila o njegovi smrti

se je trmasto oklepala svoje slutnje, kakor tenke vrvice.

Nikoli ni izgubila poguma.

Mathilde je bila vesele narave.

Èe jo ta vrvica ne pripelje do njega, niè zato...

nanjo se še vedno lahko obesi.

Junija 1920 je Mathilde prejela pismo neke nune.

Nek bolnik v bonišnici Rennes bi rad govoril z njo.

Manecha je sreèal januarja 1917 na sommski fronti.

Avgust 1912.

Èeden,ne?

De Dion,

z direktnim pogonom.

Prosim, pripovedujte mi o Manechu.

Januarja 1917

sem spremljal pet obsojencev.

Bil je med njimi...

Da.

Peljati sem jih moral na èelni frontni jarek.

Stražniki so z zaporniki èakali

pri nekem razrušenem pokopališèu.

Kaj delaš v teh nemških škornjih?

Èakam.

Kaj pa?

Poincaréjevo pomilostitev? Potem boš še èakal!

Podpisal jo bo!

Ne bi me smeli obsoditi.

Jaz sem Korzièan, ne Francoz!

Pusti ga.

Izgubil je razum, a tako je zanj bolje.

Konèali, poroènik?

Tega je rešil mraz.

Poleti bi ga gangrena že zdavnaj ubila.

In Manech?

Je trpel?

Odrezati so mu morali dva prsta,

vendar ga ni veè bolelo.

Vodil sem jih do jarka,

ki se je imenoval "Loterija somraka".

Prekleto sranje!

Jih nisi mogel spotoma kje izgubiti?

Zakaj jih nisi z brco v rit poslal proè!

Imam ukaz, da jih predam vam.

Povedal vam bo, kakšen ukaz imam jaz!

Te fante naj poženem na nikogaršnjo zemljo,

in jih pustim pocrkati kakor pse

med obema ognjenima linijama!

Takšni so moji prekleti ukazi, narednik!

Vidite, narednik, z Nemci je zadnje èase

vse preveè mirno.Nekdo oèitno hoèe, da zaènemo z ognjemetom,

da bo lahko užival v predstavi!

Juha, fantje! Sreèo imate, da je še topla!

Kaj pa prinesem tebi?

Veliko skodelo kakava, kos kruha in nekaj medu.

Èe bo treba, ubijem za to tudi starše!

Smem, poroènik?

Sirota je!

Dobil bo. Célestin Poux ni zastonj ropar menz,

kuhinjski tat.

Petnajst minut zatem se je vrnil z vsem, kar je obljubil.

Soljenim maslom iz Guérande,

sivkinim medom,

in...

nigerijskim kakavom!

Povej mi, Sonènica,

imaš komu pisati? Zaroèenki?

Mathilde.

Ime ji je Mathilde.

Èutim njeno srce, ki bije v morsejevi abecedi.

Zaroèena sva.

K sreèi nama ne bo treba èakati do konca vojne.

Po usmrtitvi bom lahko šel naravnost domov.

Vam lahko ostalo prihranim?

Sem samo hroma, ne neumna.

Kaj se je zgodilo?

Odstranili smo bodeèo žico

in dali obsojencem kakšno malenkost, da jih ne bo zeblo.

Célestin Poux je dal vašemu zaroèencu rdeèo volneno rokavico za ranjeno roko.

So daleè?

Predaleè za roène granate, preblizu za topove.

Plin odpade, èe se veter samo malo obrne, ga dobi napadalec nazaj.

Jim bo uspelo?

Èe jih ne bo razneslo na kose, bodo umrli od lakote in mraza.

V vsakem primeru bodo imeli Nemci zabavo.

Poddesetnik je objel Bastochea.

Bil je poddesetnik Gordes.

Pred vojno sta se oèitno poznala.

In nato,

so šli èez.

- Sranje... - Utihni.

- Sranje! - Tiho, prekleto!

September 1914.

Z lahkoto sem dvignil 80 kg,

èeprav nisem bil v najboljši formi.

Toda tisto jutro...

januarja 1917 - je bil Manech še živ?

Ob zori jih je Favart klical po imenih.

Razen kmeta z Dordogne so se vsi odzvali.

Bassignano!

Da!

Bouquet!

Kaj je?

Langonnet!

Ja, še sem tukaj!

Sonènica, bolje se moraš skriti.

Notre Dame!

Samo toliko vem.

S težkim srcem sem napisal poroèilo.

Zadnji èas, Esperanza! Britanci nas bod zamenjali, mi se umikamo.

Kaj bo, vojak?

Kaj je to?

Lista obsojencev, ki jo je podpisal stotnik Favourier.

Daj mi.

Ne zijaj tako zaèudeno! Se zgodi, ne?

Pravkar si napredoval. Odhajaš v Vogeze.

Ampak, gospod,

kako lahko... to vendar...

Nehaj jamrati.

Odhajaš tja, kjer izdelujejo karamele

iz vogeških smrekovih vršièkov.

Odleglo ti bo. Zdaj pa voljno!

Nekaj mesecev kasneje sem bil ranjen na Sommi.

Pristal sem v isti bolnici kakor Chardolot,

poddesetnik iz Loterije somraka.

Živel je samo še nekaj dni.

Jaz, sem, Esperanza.

Loterija somraka, se spominjate?

Oprostite, nisem vas spoznal.

Peterka, ki so jo vrgli na nikogaršnjo zemljo,

kaj je bilo z njimi?

Kaj menite?

Nikomur ni uspelo.

Vas kaj peèe vest, Esperanza?

Èe bi bili tam,bi videli marsikaj.

Malega, ki je v drevo vrezoval tri èrke M,

pa albatrosa...

Vroèico imate, blede se vam.

Èez smo poslali pet fantov, našli pa pet kosov mesa.

Moje oèi so fuè, vseeno pa vidim vaš obraz in to me veseli.

Je res govoril o treh M in albatrosu?

Res, gospodièna.

Nekaj imam za vas.

Tu notri...

so stvari, ki so pripadale obsojencem. Poslal naj bi jih njihovim družinam.

To mi je prepreèila bolezen.

Tukaj je pismo. ki ga je kmet z Dordogne, Notre Dame,

pisal svoji ženi.

Izvirnik sem poslal takoj po odhodu iz Loterije.

Ste tukaj zaradi zastrupitve s plinom?

Ne. Zaradi preklete španske gripe.

Smrt nas obiskuje na skrivnostne naèine.

Èe ne moreš jokati, zaèni govoriti.

Èe ne moreš govoriti, molèi.

A govorjenje vèasih pomaga, da zaènemo jokati.

Solze povedo tisto, èesar drugaèe ne moreš povedati.

Boš ubogala moj nasvet?

Drugaèe bom prisiljen še naprej gledati tvoj dolgi obraz!

Mali Louis, povej Véro, da mislim nanjo.

Škoda, da noèe govoriti z menoj.

Videl sem Biscottea, pobotala sva se.

Zbogom, prijatelj moj. Bastoche.

Benoît Notre Dame, številka 1818. Nekaj èasa ne bom pisal.

Povej staremu Bernayu, da bom prodal marca.

Njegov gnoj je predrag, bodi previdna...

...reci mojemu Baptistinu, da ga imam rad,

in da bo z njim vse dobro, èe bo poslušal svojo drago mater.

Ona je najbolj prijazna oseba, kar jih poznam. Ljubim te. Benoît.

Za Tino Lombardi, od Angela Bassignana.

Èe pride pes pred klicem za veèerjo, je Manech živ.

Nisem laèna.

Veèerja je pripravljena.

Mathilde, veèerja!

Že grem!

Mathilde je bila rojena 1. januarja 1900.

Njeno starost je lahko izraèunati.

1903 sta njena starša umrla v nesreèi avtobusa št. 44.

Od takrat

Mathilde rada reèe sama sebi,

"prah si in v prah se povrneš..."

Njena stric in teta,

Sylvain in Bénédicte, sta skrbela zanjo

z življenjsko zavarovalnino staršev, za katero je skrbel Pierre-Marie Rouviere.

Pri petih letih je Mathilde zbolela za paralizo.

Mesece je ležala v postelji,

kljub zelišèem,

nihalom

in vdihavanju èaja iz štiriperesnih deteljic.

Danes je Mathilde stara dvajset let.

Igra tubo.

To je edino glasbilo, s katerim lahko posnema krike obupa.

Psica Èièerka v spanju prdi.

Kadar jo Bénédicte sliši, nikoli ne pozabi reèi,

kadar pes v spanju prdi, srce se moje veseli.

Mathilde potrebuje dnevno razgibavanje.

Od konca vojne jo Georges Cornu, plavalni prvak,

redno masira.

Najprej ji je bilo nerodno, kmalu pa se je navadila.

Mathilde si vèasih predstavlja, da jo Georges obèuduje,

ves unièen od želje.

Še veè, nekoè je dejal,

"Postavo imate pa res sijajno, gospodièna.

in reèem lahko, da sem jih že kar nekaj videl."

Po tistem ni vedela, kako ga naj nagovarja.

Dragi Georges...

Moj dragi Georges...

Jojo...

Vèasih, preden je zaspala,

je sebe zamišljala v vznemirljivih situacijah.

Mathilde ni potrebovala veliko vzpodbude,

da je dosegla zadovoljstvo.

Od njegovega izginotja

ni veè mislila nanj, da se je zadovoljila.

Tako je to...

Na tvojem mestu bi pozabila nanj, Mathilde.

Zakaj si delaš utvare?

Èe bi bil še živ, bi ti poslal sporoèilo.

Kako le, ko pa je bil zaprt.

Sigurno je s kakšno Nemko z velikimi joški!

Bretonec, ki mora jesti zelje!

Moj bog!

- Lahko pomagam? - Ostani raje na tleh.

Še kako stojim! Z obema nogama!

- Kaj? - Niè, niè.

Slišal sem te.

Tvoje sanje pa ne stojijo na tleh.

Manech se ni mogel vrniti v Loterijo somraka.

Naši so zavzeli nasprotni jarek.

Normalno vedno zmagovalci

prevzamejo zapornike.

Torej je izgubil razum.

Ali pa se skriva, ker se boji prisilnega dela.

Nehaj sanjati, Mathilde!

Sprijazni se.

Našla si boš moža, boš videla...

Poiskala bom "roparja kuhinj", Célestina Pouxa.

Ali korziško vlaèugo. Mogoèe ve veè kakor jaz.

Jutri grem v Pariz.

Zakaj vendar?

Da najdem preživele iz Loterije somraka.

Germain Pire, zasebni detektiv, radovednež brez primere!

Navajen sem na vroèe zadeve.

Polno omaro jih imam.

Škandal, ki bi jih pometli pod preprogo...

èe jih ne bi odkril radovedni Pire.

Vzemimo veliko afero...

zelo obèutljivo.

1917 je iztiril vlak. 425 vojakov je umrlo.

Preizkava je odkrila, da je nek èastnik ukazal odhod,

èeprav so bile zavore poškodovane.

Poincaréjeva vlada je hotela zadevo prikriti.

In kdo je bil edino upanje svojcev žrtev?

Germain Pire!

Radovednež brez primere.

Tako je, gospodièna. Jaz sem našel odgovornega èastnika,

na veliko žalost vojske.

A žal je bil že mrtev in pokopan.

Zdaj pa pripravim kovèke in grem iskat Célestina Pouxa

in korziško damo.

In vaš honorar, gospod radovednež brez primere?

Radovedni Pire bo raèunal samo minimalno, gospodièna.

Za vas bo to...

20 frankov na dan.

In stroški, seveda.

Zakaj ste tako velikodušni?

Hélene, pridi sem in pozdravi.

Za stroške ne skrbite. Germain Pire je malo,

pije malo in daje razumno napitnino.

Notre Dame de Paris?

Ne, ni Notre Dame de Paris!

Klièem iz Pariza, zanima pa me Notre Dame Benoît!

Benoît Notre Dame!

Krepak kmet dobrega srca.

Umrl je za domovino.

Izgubil sem veliko faranov.

Sta njegova žena in Baptistin še vedno tam?

Tišje, prosim! Gospodièna Minet, niè ne slišim!

Ne. Nekega dne je odšla, ne da bi pustila naslov.

Slišim cerkveno petje?

Seveda ga, saj smo v cerkvi.

A to ni hvalnica vam!

Vseeno hvala, oèe. Na svidenje.

Loterija somraka!

To nima ne repa ne glave!

Mislila sem, da ljubiš izgubljene primere.

Tvoja trma je bila ljubka, ko si bila stara 10 let. Zdaj jih imaš 20!

Potem me pa zaèni jemati resno.

Denar zapravljaš za neumen križarski pohod!

Loterija somraka! Zakaj pa ne Jupi-tralala?

Hoèem pregledati vojaške arhive.

Recimo, da je v tem zrno resnice.

A èe je kdo preživel, tvega prisilno delo!

In ti to veš!

Tvoje razkritje bi ga pahnilo v veliko nevarnost!

Bodi razumna.

Tvoja starša sta me pooblastila...

"Prah si in v prah se povrneš..."

Ravno zato gre.

Zaupali so ti v moje dobro.

Zbogom.

Hvala, Pierre-Marie.

Ne bodi takšna, Mathilde.

Mislim na tvojo prihodnost.

Žal mi je, da se ti zdravje kljub masažam slabša.

Bom videl, kaj lahko storim.

To se ne dogaja samo v Lourdesu!

Išèem Tino Lombardi. Poznam jo od malega...

Gospe, jaz sem stric Tine Lombardi

in bi rad vedel...

Oprostite...

Išèem Lombardijevo, zaradi zapušèine.

Išèem Tino.

Dobila je nekaj denarja.

Ali ste vi tisti, ki išèe Tino Lombardi?

Pravzaprav...

Ste bili kdaj na Korziki?

Zelo lepo, zelo slikovito.

Toda Tina se lepo sprehaja okrog

nekje drugje.

K sreèi jo je moj znanec, višji policijski èastnik,

izsledil v Bar-Le-Ducu.

Valentina Emilia Maria Lombardi, po domaèe Tina,

se je 1916

potikala blizu 23. regimenta pri Marseillesu.

Po vojni pa je izginila brez sledu!

Èeprav sem se potrudil, sem izgubil njeno sled.

Razblinila se je.

To pomeni, da ste se predali.

Nasprotno.

Pire nikoli ne pozna poraza. Pire je trmast.

Za Pirea umik ne obstaja.

Sijajno! Hvala vam.

Samo malo, no.

Ne oèi.

Previdno s tem!

Boste kaj popili??

To je moj zaroèenec.

To...

pa je mizar...

Mislim, da ga poznate.

Grlo se mi je osušilo.

- "Vsak dan kozarec vina..." - "...doktor ostal bo brez cekina."

Reklo moje stare tete.

1911 je umrla v Besanconu, stara 99 let.

Niti dneva ni bila bolna...

Naj se je dotaknem...

za sreèo.

Vojna?

Hijena v živalskem vrtu.

Postavljal sem se in sem jo dražil.

Bastoche in Biscotte sta naredila tole.

Biscotte?

Njegov najboljši prijatelj. Spoznala sta se 1910

V poplavi, med reševanjem neke ženske.

Bastoche je bil nadarjen,

toda Biscotte... je bil genij.

Èarovnik z dletom!

On je naredil vse te spoje.

To je za vas.

"Louis, povej dragi Véro, da mislim nanjo.

Noèe veè govoriti z mano.

Videl sem Biscottea. Pobotala sva se.

Zbogom, prijatelj. Bastoche."

Èe sta se pobotala, sta morala biti tudi skregana. Ali veste, zakaj?

Kdo bi vedel.

Skupaj sta šla skozi pekel,

na Marni, pri Woëvreju, na Sommi...

Nekega dne - bogve, zakaj - pa nista veè govorila.

Biscottea so premestili.

Umrl je med bombardiranjem vojaške bolnišnice.

Vesel sem, da sta se konèno spravila.

Danes ne stojijo ravno v vrsti.

Mi naliješ enega?

Kako je žejna!

Lesena roka, zlato srce.

Na ljubezen.

Na pravo ljubezen!

Ampak kdo je Véro?

Véronique Passavant. Njegova skupna popotnica.

Velikokrat sta skupaj prihajala sem.

Zakaj bi se sprla?

Morda se je klatil okoli, ona pa mu ni mogla odpustiti.

Tako. 1917, ne? Stopite za menoj.

Kaj je v rdeèih mapah?

Vojaška tajnost.

Za to potrebuješ dovoljenje z vrha.

Zgoraj so!

Pomagaj mu.

Èe bi bili vi nekdo tam zgoraj...

bi nama lahko pomagali, kajne?

Èe bi tako razmišljal, ne bi bil èastnik.

Bodi vesela, da so naju sprejeli.

Navadno traja mesece.

Videti je urejeno, v resnici pa je prava zmešnjava.

Somma, pravite...

Sektor pri Bouchavesnesu, jarek 108.

Kakšna zmeda...

Poglejte. Grozno!

Lahko pomagam?

Hvala, ker ste takoj obvestili generala...

Dobra prijatelja sva.

Bouchavesnes... tam sta umrla dva moja prijatelja.

Grozno, bitke v tistih jarkih...

A tudi Pariz ni bil veliko boljši.

Po operi si komaj dobil taksi.

Sem slišal!

Rada bi podatke o jarku 108.

Položaji... jarki 104, 105.

Jarek 107. Kje je 106?

Jarek 108.

Kako je naèeèkano! Napisano na obeh straneh!

Jarek 108.

"Izkopali so ga Nemci, mi smo ga 1916 zavzeli in preimenovali

v Loterijo somraka." Zakaj ne Jupi-tralala?

"6. januar. Niè pomembnejšega.

7. januar. Hud spopad z veliki izgubami.

Ubit v boju: stotnik Favourier, uèitelj zgodovine.

Poroènik Benoît Estrangin, zavarovalniški agent.

Poddesetnik..."

Èudno.

Nekatere izgube so oznaèene strogo zaupno.

Zaupno? Mislite...

Žal mi je.

Ali ne morete...

Žal ne moreva iskati naprej.

Celo general ne.

Prosim.

Hvala za vaš èas.

Ni za kaj.

Tukaj ni nièesar zanimivega. Splošni seznami,raèuni ekonomata.

Rutinske zadeve.

Sem si kar mislil.

To sva tudi prièakovala.

Veš, da imaš dolg jezik?

Upam, da to ni strogo zaupen vojaški dokument.

Povedati mi moraš, èe je kaj pomembnega!

Niè ni.

Samo nekakšen ukaz.

Prdsednikov?

Tako je.

Predsednik Poincaré je veèkrat podpisal izredni dopust

za vojake, ki so si to zaslužili.

Konec zgodbe!

Pospremil vaju bom.

Poddesetnik Bouquet Kléber...

poddesetnik Gaignard Francis...

vojak Notre Dame Benoît...

vojak Bassignano Angel...

vojak Langonnet Manech...

Zaradi samopohabljenja ste obsojeni na smrt.

Èe vlak ne zapelje v predor, ko bom preštela do 7,

ali ne pride kondukter,

je Manech mrtev!

1, 2, 3,

4, 5, 6...

Vozovnice, prosim!

Prvi april!

Ko bo konec stavke èasopisov, lahko oddamo tvoj oglas.

"Nagrada za vsak podatek o Loteriji somraka."

Èe jo boš vzpodbujal, bo še manj jedla.

Pelji jo na sejem v Quimper.

Zakaj pa?

Zaradi spremembe okolja.

Morda sreèaš kakšnega prijetnega fanta.

Zakaj le?

Da se poroèiš in imaš otroke. Povej ji!

Mi naliješ enega?

Zdaj že piješ?

"Vsak dan kozarec vina... doktor ostal bo brez cekina."

Odkod ti pa to?

Od barmana v baru Mali Louis.

Izrek njegove tete. Umrla je v Besanconu, 1911, v stotem letu starosti.

Lahko to ponoviš?

V Besanconu, je 1911...

v 100-tem letu starosti stara teta zapustila svojega neèaka z leseno roko,

lastnika bara Mali Louis v ulici Zlata roka.

Vedno mu je govorila to, kar sem jaz pravkar povedala Sylvainu.

Saj je že pijana!

Glej!

Albatros je vztrajen.

Ve, da lahko premaga veter.

Hej, moj pesek!

Moj pesek!

Véronique Passavant, 17. julij 1920.

Pišem vam iz bara Mali Louis. Od njega sem izvedela za vas.

Rada bi vam povedala za sreèanje,

ki me je zelo pretreslo.

Namenjena sem bila v Bastochevo delavnico. Bila sem potrta.

Rada bi govorila z Bastochem.

Bastochem?

Umrl je. Na sommski fronti. Niste vedeli?

Vem nekaj drugega.

Kaj?

Iz bolnišnice za sifilitike, za katere skrbim,

vam nek pacient pošilja tole.

Èe ne želite umreti, bodite z menoj odkriti!

Tovariš, ki se je skrival z vašim Bastochem...

Povejte...

je bil Korzièan?

Ni èudno, da sem se bal nun, ko sem bil majhen.

Tina Lombardi ve nekaj, èesar mi ne vemo.

Kaj?

Ta Lombardijeva...

ve nekaj, èesar mi ne vemo.

Morda kaj takega, kar dokazuje, da je Bastoche pobegnil.

Z enim od obsojencev.

Ta vroèeglavka oèitno meni, da z njenim Angelom.

Toda èe je Bastoche pobegnil, je poskrbel za Manecha.

Èe je pobegnil...

Daj mi to.

S "èe-ji" lahko muha nese slona.

Že mogoèe.

Toda brez "èe-jev" se lahko kar obesim.

Zahvaljujoè tebi stalno pobiram pesek s trave!

Kadar zagledam pesek, si ne morem kaj, da se ne bi ustavil s stilom.

Za gospodièno.

Leprince Hardware, Pariz, 25, julij 1920.

Nedelja me je zvabila k pisanju. Odgovarjam v zvezi...

s Célestinom Pouxom in ostalimi preživelimi iz Loterije somraka.

Fanta sem poznal. Najbolj prebrisan tat, kar jih poznam.

Zahvaljujoè njemu nisem bil nikoli laèen!

Olivier Nergeton, Izdelovanje igraè.

Célestin Poux je bil naš rešitelj,

pravili smo mu ropar kuhinj ali pa kar "repete".

Ponarejal je listo mrtvih,

da smo lahko dobili dvojne porcije.

Èe ga boste kdaj sreèali, mu recite, da ga ne bomo nikoli pozabili.

Etienne Morillon, uèitelj, 3. avgust 1920.

Vedno nas je razvedril.

Nam v èast je celo streniral èetno maskoto!

Dobro jutro. Kakšno vreme!

Germain Pire, zasebni detektiv.

Mathilde je govorila o vas.

Sylvain!

Reci Mathilde, naj pride dol.

Povej, da jo èaka gospod vohljaè.

Poux veliko potuje.

Dan ali dva v Dreuxu, naslednji dan v Troyese ali Castreu,

pet dni v Seteu.

Potreboval bom sreèo in potrpljenje, da ga ujamem.

Škoda.

Hélene, to so zelo okusni biskviti.

Poskusi jih.

Povej mi, èe ti bodo všeè.

Kuhinja je bolj udobna.

Hvala, Bénédicte.

Prav, grem.

Poux ne more ostati na istem kraju, medtem ko Tina Lombardi...

ona nas vrti v krogu.

Vem. Je mojstrica preoblaèenja.

Je kaj novega o Biscottu?

To je Benjamin Gordes.

Na dan, ko je dobil

mizarsko nagrado za šesto obletnico dela v firmi.

Tako je.

Biscotte,

Bastochev najboljši prijatelj,

ni nihèe drug kakor Benjamin Gordes.

Vojak iz njegove èete

je rekel, da sta bila pred sporom kot brata.

- Zakaj mi ne poveš? - Nehaj!

Povej mi!

Noèem se tepsti s teboj, zato nehaj!

Zakaj noèeš govoriti?

Èigava zamisel je bila?

Moja? Ne, bila je tvoja!

Prasec!

Bila je tvoja zamisel!

Vse samo zaradi ženske!

Véronique Passavant je z Bastochem prekinila junija 1916.

In takoj zatem plane Biscotte kot stekel pes na Benjamina Gordesa.

Ni treba biti Pitagora!

Potemtakem se do Loterije somraka nista veè videla?

Tam, kjer se je vse konèalo!

Ne, kjer se je vse zaèelo, gospod Pire.

Kako zaèelo...

Tina Lombardi je preprièana, da je Bastoche živ.

Zaradi èesa se razlikuje od ostalih tistega veèera?

Je bil edini mizar?

Zaradi neèesa je Bastoche drugaèen od ostalih.

Zaradi njegovih nemških škornjev!

Bil je edini z nemškimi škornji!

Seveda. Prav imaš!

Tina Lombardi je odkrila, da je mož z nemškimi škornji preživel!

Nekdo ji je moral povedati.

Videl sem dva vojaka, ki sta bila kot potepuha.

Eden je bil v škornjih, ki jih je vzel nekemu Nemcu.

Nosil je drugega vojaka.

Vemo tudi, da se je Bastoche pobotal z najboljšim prijateljem!

Toèno!

Je to spremenilo tisto noè potek dogodkov?

Èe se mi olupek ne pretrga,

je Gordesu uspelo rešiti Bastochea in Manecha.

Te pite ne bova nikoli spekli!

Vrniti se moram v Pariz.

Moram nazaj.

Spet? Ta denar boš popolnoma osušila.

Kaj potem...

Sveža riba!

Oprostite, kje najdem Elodie Gordes?

Tista, ki prodaja korenje.

Hvala.

Nikoli ga nisem videla!

Katerega pa?

Morda njega?

Zakaj sta se Bastoche in Biscotte sprla? Zaradi vas?

Nimam kaj povedati!

- Rada bi vedela! - Pustite me pri miru!

Zadnjiè sta se videla v Loteriji somraka.

Tam je bil tudi moj zaroèenec. Z Bastochem.

V tisti prekleti luknji!

Rada bi razumela.

Hoèem vedeti!

Ni bilo to, kar mislite.

Ne morem govoriti o tem. Dajte mi vaš naslov.

Pišem grozno,

vseeno pa vam raje pojasnim v pismu.

Obljubim.

Kar naprej! Razmeèite mi pesek!

Nièesar zame?

Kaj?

Ni bilo nièesar zame?

Samo èasopis.

Piše o vsem, samo o Elodie Gordes nièesar.

Zelo smešno!

Lahko bi kaj prebrala, èlovek se še èesa nauèi!

Je predsednik odprl preiskavo o Loteriji somraka?

Mogoèe bi,

èe ne bi v sami pižami padel z vlaka.

Vsaj pižamo je nosil!

- A? - Bil je v pižami!

Našli smo pet trupel.

Zakljuèek...

Vemo, da si tat, toda da si požigalec?

Je vse zame?

Ne. Samo tole.

Èe ne pobiram peska, pobiram poštarja!

Peska ni veè? Poštena bitka.

Bitka ni nikoli poštena.

- Boste enega kratkega? - Ne bom odklonil.

Gospodièna, prosim vas, da mojo skrivnost ohranite zase.

Ko sem spoznala svojega moža, sem imela že štiri otroke.

Nobeden ni bil njegov.

Iz golega usmiljenja se je poroèil z neko vdovo, ki je imela TBC.

Bila je Poljakinja, tako kakor jaz.

Po njeni smrti je dobil otroka.

Potem je spoznal mene, neporoèeno mater.

In tako si je nakopal petero otrok,

èeprav ni bil noben njegov.

Povozili me boste!

Imela sva štiri sreèna leta.

Bila sva polna naèrtov.

Sanjala sva, da bomo skupaj odšli na morje.

Potem je prišla vojna.

Mislila sem, da bo Bastoche pazil nanj,

ker so ju vpoklicali skupaj.

Toda med njegovim dopustom, septembra 1915,

takoj po bitki pri Artoisu, sem spoznala,

da ne bo nikoli veè, kot je bilo.

Tam zunaj moramo samo zdržati, drugega nam ne preostane.

Nekoè sem na goreèem polju videl tovariše...

Njihove pasove za strelivo je razneslo kakor ognjemet...

Nekoè sem moral uporabiti telo prijatelja

za zaklon.

Nekaj mu je rojilo po glavi.

Povedal mi je drugi veèer.

Èe bom dezertiral, me bodo žandarji zaprli.

Moja edina priložnost je šesti otrok.

Èe imaš šest otrok, te pošljejo domov.

Kot sem vam že povedala, ni mogel imeti otrok.

Nisem si upala pomisliti, na kaj namiguje,

on pa ni odnehal.

Èe te sam prosim za to, potem to ni varanje.

Še posebno, èe bi bil to Bastoche.

Pusti to!

Èe teh pet ni mojih, zakaj ne bi bil še eden?

Èakati bi moral devet mesecev. Vojne bi bilo že konec.

Nikoli se ne bo konèala. Nikoli!

To bi pomenilo zame devet mesecev upanja Res nimaš srca?

In tako sem nekega dne našla sporoèilo Kléberja Bouqueta,

ki so mu pravili tudi Bastoche,

v katerem je prosil, naj na okno privežem nekaj živobarvnega, da me bo našel.

Kavo?

Z veseljem!

- Za vami. - Prosim.

Hvala.

Sladkor?

Ne, hvala.

Je to biserna matica?

Da, Benjamin jo je naredil.

- Kako èudno... - Da se nikoli nisva sreèala.

So otroci tukaj?

Da, vendar...

pa se igrajo zunaj.

- Malo žganja? - Prosim.

Ne, ne... raje ne.

Ne maram ga preveè.

Jaz tudi ne.

Elodie, rekla bova, da sva to naredila.

To ga bo pomirilo.

Vsem bo lažje. Vam... meni...

vsem.

Kako lep nasmeh imaš. Kadar se nasmejiš, se ti naredijo oklepaji.

Potem jih bom skušala èim pozneje zapreti...

Èez dva dni, na železniški postaji.

Daj no...

Podari mi še zadnji nasmeh.

Da zapreš oklepaje.

Niti zanosila nisem!

Kmalu pa mojega moža ni veè muèil strah,

temveè ljubosumje.

"Kje? Kdaj? Kolikokrat? V kakšnih položajih?"

"Si uživala?" Najin odnos je postal pravi pekel.

Kot veste, je Bastoche mrtev,

v napadu na bolnišnico pa je umrl tudi moj mož.

Moja izpoved vam je pravo olajšanje. Vèasih se mi zdi, da bom znorela.

Elodie Gordes.

Matti! Pohiti.

Gospod Rouviere je na telefonu. Èaka.

Hitreje!

Mathilde? Tukaj Pierre-Marie.

Imam nekaj slabih novic.

Niti ne tako slabih... glede na to, da si gotovo že misliš.

Vendar si ne moreš veè zatiskati oèi.

Glede neèesa si imela prav...

Manech in njegovi štirje prijatelji so bili res v tistem èudnem jarku.

Pokopali so jih na pokopališèu Herdelin,

potem ko so bili zaèasno pokopani v nekem bombnem kraterju.

To je vse, moja draga Mathilde.

Junija 1909 je Mathilde stara 9 let,

Manech Langonnet pa 10.

Te kaj boli, ko hodiš?

Petek je - ali pa sobota...

Mathilde se ne spominja.

Imaš kaj prijateljev?

Jaz sem lahko tvoj prijatelj.

Smrdim po ribah?

Si že bila kdaj na vrhu svetilnika?

Lahko te nesem po stopnicah.

Moj oèe je svetilnièar!

Potem pa bodi domišljava! Cerkvena miš! Kmeèka neroda!

Bi rad brco v rit?

Se vidi daleè z vrha?

Ugriznil te bom za uho!

Vrgel te bom v prepad!

Jaz sem služabnik orjaške sipe!

Kadar pes prdi, moje srce se veseli!

Manech in Mathilde se poroèita!

Mathilde in Manech se poroèita!

- Ne kadim. - Vem, a vseeno vzemi...

Tako si lažje pridobiš prijatelje.

Èe opridem do ovinka pred avtom,

se bo Manech vrnil živ!

Èe pridem do ovinka...

Èe pridem do ovinka pred avtom...

se bo Manech vrnil živ...

Èe pridem do ovinka...

Bahal si se, da si leto dni starejši od mene.

Zdaj sem starejša jaz.

Možu, ki ti je dal rokavico, je ime Poux.

Célestin Poux.

Nenavadno ime, ne?

Možu, ki sem ga najela, da ga najde, je ime Pire.

Germain Pire.

Tudi to je nenavadno ime.

No, doslej ga ni našel. Pa tudi korziške vlaèuge ne.

Slabo kaže, Manech,

vendar se ne mislim predati.

Še vedno verjamem, da je Tina Lombardi našla neko sled.

Moram se preprièati.

Saj razumeš, kajne?

Zato pa moram najti Célestina Pouxa.

Res mi znaš nakopati skrbi, da boš vedel.

Veliko lepše bi nama bilo, èe bi bil v Bretaniji.

Pojdiva, Mathilde.

Prehladila se boš.

Thouvenel!

Kaj hoèete?

Kdo ste?

Ste vi telefonirali?

Kdo ste?

Dnevi minevajo. Še vedno niè novega o Célestinu Pouxu.

Mathilde prekipeva od žalosti.

Mora jesti. Zbolela bo.

Pusti ji mozgovo kost.

Njena žalost se prijemlje tudi naju.

In tako...

se sredi noèi 15. septembra 1920,

klopèiè konèno zaène odvijati.

"Zmaga! Konèno sem našel veèno potujoèega Pouxa.

Poslal mi ga je sam bog in motorji Harley Davidson.

Vsi stroški so seveda že plaèani. Germain Pire."

Célestin Poux, ropar kuhinj!

Oglas je bil vaš?

Mathilde moèno stiska roke,

da se ji ne bi tresle,

ker noèe izpasti norica.

Pravzaprav nisem videl, da bi vašega zaroèenca zadelo.

Šel sem po hrano

in naletel na Lebeguea, fanta, ki sem ga poznal iz Vogezov.

Doma je bil v Meuseu. Bil je preprost in naiven,

vendar pa je znal v brezupnih pogojih prièarati kavo.

Skušal sem mu podtakniti mešanico kave in oglja,

v zameno za nekaj holandskega tobaka.

Ko ste zadnjiè videl Manecha,

je bil živ?

Niste ga mogli zgrešiti.

V ožgano drevo je vrezoval M-je,

ujet sredi nikogaršnje zemlje.

Ko je vrezoval èrke M, ga je napadel albatros.

Albatros!

"Albatros...

Velik ptiè razprostrtih kril,

brezbrižni popotni tovariš,

sladki spremljevalec ladij,

nad grenkimi globoèinami."

Prosto po Baudelaireu.

Je pa tudi nemško letalo.

Zadaj je imel strojnico.

Takrat še niso znali streljati skozi propeler.

Ste mu vi dali rokavico?

Debelo, pleteno. Rdeèo.

Moja zaroèenka mi je pošiljala pletenine, ki jih je pletla v prostem èasu.

Z zmrzljivimi Senegalci sem jih menjaval

za nemške zlate zobe.

Po premirju sem jih pretalil.

Z njim sem si kupil mojega Harleya.

Toda...

ste preprièani, da je Manech umrl?

Nek tovariš mi je rekel, da s takšno rano...

ni imel možnosti.

Vendar pa sem na lastne oèi videl umreti samo tri.

Predam se!

Predam se!

Ne streljaj!

Rotim vas, predam se!

Pustite me skozi!

Jaz sem na vaši strani!

Nisem Francoz, ampak Korzièan!

Niè nimam proti vam!

Ubogi revež.

Tako, sam je rekel, da ni Francoz!

Èe je tako, bomo ukinili njegov rojstni list.

Francoski poddesetnik je opravil z njim...

Thouvenel. Morilska svinja!

Imel je kamnito srce in ostro oko.

Ubogi vrag!

Vam je všeè?

Za takšno enolonènico bi ubil starše!

Brez skrbi, sirota je.

Enako velja za tartufe.

Èe imate radi tartufe, poznam nekoga v Périgordu...

Koga ste še videli umreti?

Tistega z gangreno.

Šestaka.

Da, varilca.

Tovariši...

pred smrtjo...

imam še zadnjo željo.

Rad bi se stoje poscal.

Kot mož!

Nato me lahko po mili volji ustrelite!

Zbogom, življenje, zbogom, ljubezen...

zbogom, moje drage...

Konèano je,

konèano za veèno...

V tej usrani vojni

na planoti Craonne,

bomo vsi pustili svoje kosti,

kajti vsi smo obsojeni

in žrtvovani...

In Bastoche?

Tako dobro se je skril,

da ga nismo mogli odkriti.

Celo ob zori, ko se je javil na poziv,

ni nihèe vedel, kje je. Èarovnik!

Ne, bil je samo mizar.

Kakorkoli.

Ustrelil ga je albatros, tako kot vašega zaroèenca.

Albatrosa je zajel plamen in strmoglavil je za sovražnimi položaji.

Vrnjen pošiljatelju.

Kaj pa kmet iz Dordogne?

Od zaèetka se je pretvarjal, da je mrtev. A to ga ni rešilo.

Nemce je granata hudièevo razjezila.

Nikar ne glejte! Še bolj boste laèni.

Ko sem se vrnil s hrano, se je zaèelo.

Streljali so s težkim topništvom.

Prekleto! Nihèe si ne predstavlja, kako je to.

Ne moreš premakniti nog, srce ti bije kakor besna žival.

Takrat sem videl, kako je kmeta iz Dordogne razneslo na košèke.

Napadimo, preden nas pokoljejo.

Pripravite bajonete!

Potem je sledilo najhujše.

Za Francijo!

Napolni!

Šli smo mimo petih trupel obsojencev.

Potem so zaèele pljuvati sovražne strojnice.

Zdesetkali so nas!

Ta prasec Lavrouye! Dokument je zadržal.

Nosila!

Kakšen dokument?

Samo to je rekel.

Tisti veèer je bilo dovolj hrane za vso armado.

Favart in Chardolot sta štela izgube.

Zakaj se onih pet nahaja na listi padlih?

Samo ukaz ubogava, to je vse.

Tukaj nekaj smrdi.

Smrdi? Lavrouye smrdi.

Ta hrana pa ne, zato planite nanjo, dokler je vroèa.

Mrzla je!

Potemtakem ste videli, da so umrli trije.

Na lastne oèi.

Zaradi lažnega upanja boste samo trpeli.

Ni lažno.

Boste poskusili mojo torto?

Ne vem, èe bi.

In svežo kremo.

Èe že moram...

Rada imam ljudi, ki cenijo mojo kuhijo.

Spravil jo bom v posteljo.

Vsi smo potrebni spanca.

Poèasi!

Manjka vam fines...

Bolje zavirate kakor pospešujete!

Hej, poštar! Odpeljal vas bom do najbližjega nabiralnika.

Kaj pa moje kolo?

Jaz ga bom vzel. Jaz sem se boril in ne sedel na riti.

Nisem kriv, èe sem astmatik!

Astmatik na motorju!

- Zdaj pa k morju. - Gremo! K morju!

Célestin, to ni motor s prikolico!

Ah, moški. Nikoli ne odrastejo...

Dokler se ne zaènejo igrati vojake.

"Povej staremu Bernayu... prodal marca... gnoj predrag..."

Takih neumnosti ne bi pisal v poslovilnem pismu. Kaj pravite?

To mora biti šifra.

Šifre zaljubljencev

ne more streti niti najbol prodoren um.

In Bastoche?

Èe so ga videli z nemškimi èevlji, je moral preživeti.

Ne, gospodièna.

Gordes mu ni dovolil èez žico s tistimi škornji.

Èe bi Nemci to videli,

bi takoj vedeli, da jih je sezul mrtvemu.

Potem je Tina Lombardi na napaèni sledi.

Vojak z nemškimi èevlji

ni bil Bastoche,

temveè Gordes!

Prav imate, gospodièna!

Bil je s fantom,

ki je bil vpoklican 1917... Desrochellesom.

Govoril sem z dvema bolnièarjema, ki sta ju sreèala.

Ste iz Loterije?

Že mogoèe.

Povejte jim, da je Gordes ranjen.

- S seboj ima nekega fanta, ki je ranjen. - Desrochelles.

- Namenjena sta v ambulanto. - Eden ima nemške škornje.

Živela anarhija!

Anarhija.

Kaj je bilo, Matti?

Kaj sem rekel?

Odpri!

Bodi pametna.

- Kaj ste ji naredili? - Nièesar.

Saj veš, da je že tri leta mrtev.

Temu se pravi trma.

Ne, temu se pravi upanje.

Poux ga je pravkar ubil.

Èe lahko kaj naredim...

Lahko.

Peljite me v Loterijo somraka.

Indijska princesa na svojem slonu.

In svojimi lovci na žalostnem pohodu.

Tukaj je bilo!

Natanko tukaj!

Sto metrov stran, nasproti Loterije,

je bil Erlangen, nemški jarek.

Kje pa je ožgano drevo?

Vse ostanke so porabili,

ko so zasipavali jarke.

Petorko smo našli tam èez, pod ponjavo,

na kateri je bila nasuta zemlja.

- Ni bil lep pogled. - Verjamem!

Najmlajši je bil še deèek.

Je imel rokavico?

Rdeèo pleteno rokavico?

Vsi so imeli eno roko obvezano,

toda ne spominjam se nobene rokavice.

Athos!

Ne maram, da koplje.

Tod okrog

nikoli ne veš, ali boš izkopal kaj takega,

kar ti lahko odtrga roko ali nogo.

To je kripta!

Tukaj, med dvema jarkoma, je stala kapelica.

Ostale so samo ruševine.

Neverjetno, nièesar ne prepoznam.

Bi lahko Manech izgubil rokavico, ko je padel?

Bila je tesna in dobro spletena.

Drugo sem v kuhinjah uporabljal do konca vojne.

Mogoèe jo je snel, ko je rezljal?

Morda.

Vendar ne verjamem.

Kako rdeèa je bila? Temna?

Živo rdeèa.

Z belimi pikami. Kot jabolko s èrvièki.

Oprostite, da vas motim.

Družina mojega moža je v tej vojni veliko pretrpela.

Nisem hotela vprièo njega

pristopiti k mizi francoskega vojaka.

Kaj mi lahko poveste?

Pred smrtjo je moj brat Gunther

videl vašega zaroèenca, kako je v drevo vrezoval tri èrke M.

Nosil je rdeèo pikèasto rokavico.

Nek Guntherjev tovariš mi je povedal, kaj se je zgodilo.

Ko je naše letalo streljalo na vašega zaroèenca,

jim je bilo od muke slabo.

Nato pa,

prava noèna mora.

Bog naj èuva tistega francoskega vojaka.

Takoj zatem... je napadla vaša stran.

Ubili so mojega brata.

Bil je star 23 let.

Prišla sem, da bi našla njegov križ na pokopališèu.

Žal mi je.

Èas pozdravi vse. Boste videli.

Nazaj grem, da ga ne bo skrbelo.

Kaže, da ga nisem ubil.

Prosim?

Upanja!

Kaj je?

Tina Lombardi. Poslali jo bodo na giljotino!

Pravijo ji "morilka èastnikov".

Umorila je Lavrouyea in Thouvenela.

Nameravala je ubiti tudi maršala Pétaina.

Jaz pa sem mislil, da si samo izmišljaš!

Govoriti hoèem samo z vami,

ker sva si podobni.

Pustimo ju sami.

To, kar sem naredila, bi lahko tudi vi.

Dvomim.

Preveè bi me bilo strah.

Mene ni strah...

in nièesar ne obžalujem.

Žal mi je samo las.

Pred usmrtitvijo mi jih bodo odrezali.

Pred angele bom prišla kakor Devica Orleanska.

Zakaj ste hoteli ubiti Pétaina?

To, da so obsojene vojake vrgli iz rova, je bila njegova zamisel.

Zakaj ne Poincaréja?

On je zavrnil njihovo pomilostitev.

Ali res ne veste?

Pomilostil jih je. Vseh pet!

To je samo dovoljenje za dopust.

Lavrouye je dokument zadržal.

Zakaj je ta umazanec Lavrouye to naredil?

Zato, ker umazanci delajo takšne reèi. Tako paè je.

Verjemite mi.

Zato pa sem poskrbela za njega.

Obe raziskujeva isto stvar,

le da vsaka v svojo smer:

išèeva preživele iz Loterije.

Našla sem bolnièarja, ki je skrbel za Angela in ostale.

Ta èlovek-ime mu je Phillipot-je preprièan, da je videl enega od njih.

Velikega moža z obvezano roko.

Možak je imel nemške škornje...

in na ramenih je nosil mladega krhkega vojaka.

O tem sem popolnoma preprièan.

Visok možak, obvezana roka...

Phillipotov predpostavljeni mu je zabièal, naj molèi.

Lahko si predstavljate, kakšno silovito upanje je zbudil v meni.

In potem sem izvedela nekaj, kar je unièilo vse upe.

Povedal mi je podnarednik Favart.

Tista svinja Thouvenel je mirno ustrelil mojega Angela!

Kot bi se useknil.

Tudi zanj sem poskrbela!

To me je obsedlo.

Hotela sem pobiti vse, ki so trpinèili Angela.

Vaš Angel je zapustil tole.

"Mašèevanje je nesmiselno. Skušaj biti sreèna,

in ne unièi svojega življenja zaradi mene.

Tvoj Angel iz pekla."

Odhod iz Pariza, peron št. 2.

Gordes, tisti, ki je zamenjal škornje z Bastochem...

je bil velik?

Biscotte? Ne bi rekel. Nekaj takega kot jaz.

O Desrochellesu veste kaj doloènejšega?

Ni zlahka sklepal prijateljstev. Živel je z materjo.

Iti moram. Èez eno uro odplujem v Venezuelo.

Vso sreèo, Célestin!

Vam tudi!

Èe samo pomislim, da si mi zamolèal Poincaréjevo pomilostitev!

Nisem hotel posipati soli na svežo rano.

Prosim te še za zadnjo uslugo.

Predpostavljam, da je v zvezi z Loterijo?

Sin knjižnièarja Paula Desrochellesa,

rojenega v Sarregueminesu,

umrlega februarja 1897...

Tako je, Desrochelles Jean!

Kaj?

V Saintesu.

Okrožje Charentes.

Povejte mi, gospod Pire, glede Tine Lombardi...ste slutili,

kaj namerava?

Da, a se vajine poti k sreèi niso prekrižale.

Detektiv, ki opreza, zbeži, ko postane nevarno.

Detektiv opreza naprej, vendar z varne razdalje.

Za vas imam novo sled.

Jean Desrochelles. Evakuiran s fronte 7. januarja 1917.

Njegov edini sorodnik je njegova mati, vdova Desrochelles.

Živi na rue de L'Abbaye 22, v Saintesu, okrožje Charentes.

Saj ste že vse odkrili!

Hoteli ste govoriti z menoj? - Da!

Tovariš mojega brata, tisti, o katerem sem vam pravila...

Spominja se neèesa, kar bo morda za vas zanimivo.

Tisto dopoldne sta ga spremljala dva francoska vojaka,

ki sta hotela nazaj èez nikogaršnjo zemljo.

Opazili so trupla obsojencev.

Eno je bilo v nekakšni kripti.

Francoska vojaka sta bila zaradi neèesa zelo preseneèena.

Ne vem, èe vam bo to kako pomagalo.

Hvala vam.

"Povej staremu Bernayu, da bom prodal marca.

Njegov gnoj je predrag. Bodi previdna."

"Njegov gnoj je predrag..."

To mora biti nekakšna šifra.

Klical je tvoj gospod vohun!

V Saintesu je naletel na slepo ulico.

Vem!

Halo! Želite?

Da, gospodièna, spominjam se vas.

Bernay? Ne, nikoli slišal.

Benoît Notre Dame je uporabljal svoj hlevski gnoj,

Nikoli ga ni kupoval!

Hvala, oèe.

To pismo moram dešifrirati.

Postaja vroèe...

...Bernay...marec...

prodaj - vse

povej - nikomur

poslušaj - nikogar

Benoît

Oprostite, kje je kmetija "Na koncu sveta"?

Zadnja, na koncu te ceste.

In èe ga ne bo?

Prišel bo, brez skrbi.

Pridi pome èez dve uri.

Zdravo, Mathilde.

Obujati mrtve utegne biti nevarno.

Ko sem v èasopisu videl vaš oglas,

sem vedel, da lahko pri meni potrkajo žandarji.

Ne skrbite.

Lahko bi vas ubil...

vendar nisem mogel.

Vemo, da si tat. Ampak da si požigalec...?

Tega nisem mogel storiti.

Zdaj mora celo zajce in pišèance pobijati moja žena.

Vojna mi je vzela veselje do pobijanja.

Veste, kaj bi rada slišala.

Je živ?

Ko sem ga zadnjiè videl, se je dobro držal.

Moènejši je, kot kaže na prvi pogled.

Ne ostanita skupaj.

Ko se je nehalo, sem skušal zaspati.

- Gaignard! - Kaj hudièa bi spet rad?

- Bouquet! - Pustite me pri miru!

Notre Dame?

Potem se je tisti zvodnik skušal predati.

Ubili so tudi varilca iz Pariza.

Vaš zaroèenec je zaèel rezbariti na drevo.

Potem je priletel nemški albatros.

Prebudil sem se, ko se je zaèela tresti zemlja.

Ne vem, kaj se je zgodilo. Opazil sem loputo,

ki jo je granata napol odprla.

Za Francijo!

Polni!

Naši so èez nikogaršnjo zemljo napadli nemški jarek.

Strojnice so jih neusmiljeno kosile. Nekaj ur po tistem

me je prebudil glas.

Moj bog! Bastoche je mrtev!

Ne moremo ga pustiti tukaj.

Vrnili se bomo. Nikamor ne bo šel.

Bastoche je mrtev.

Glej, ta se še premika.

To je Sonènica. Saj je toliko kot mrtev!

Granata je odtrgala vrata.

Prišel je nek vojak, ki je bil smrtno ranjen.

Bastoche je mrtev!

Vsi bomo pomrli.

Prepoznal sem Bastochevega prijatelja,

tistega, ki je od njega vzel nemške škornje.

Ko sem pojedel, sem prižgal njegovo cigareto.

Nato sem zaslišal glasove.

Poglejmo tja.

Tukaj!

Prekleto!

To ni Sonènica.

Kaj pa ta dela tukaj?

Kje je kmet iz Dordogne?

- Zebe me. - Ne skrbi.

Res je bil zdelan,

vendar je vaš zaroèenec hotel živeti. To sem videl v njegovih oèeh.

Naložil sem si ga na ramena in odšel iskat prevezovališèe.

Gorel je od vroèine.

Vroèino sem èutil na svojem hrbtu..

Bil je v deliriju.

Govoril je o srcu, ki bije v njegovi roki.

Hej, poddesetnik!

Samo 500 metrov je do bolnišnice.

Naj neseva vašega prijatelja na nosilih?

Ne, ni treba.

Èe sreèata koga iz Loterije,

povejta, da sta poddesetnik Gordes in vojak Desrochelles na poti v bolnišnico.

Pojdita svojo pot!

Prispel sem tik pred eksplozijo.

Poveljstvo je izbralo nesreèno lokacijo za bolnišnico,

v hangarju zeppelina, napolnjenega z vodikom.

Vašega tovariša so evakuirali.

Se bo zlizal?

Njegova rana ni huda, ima pa resno pljuènico.

Oba smo vpisali pod številkami, ki jih imata pri sebi.

Nièesar drugega me ne zanima. Želim vam vso sreèo!

Zaskoèi zobnik!

Prosim...

Potem sem odšel v Bernay.

Pojma nisem imel, èe bo žena pravilno razumela pisamo,

vseeno pa sem vsak dan èakal na avtobusni postaji.

Z denarjem od prodaje sva kupila to farmo.

Najbolj odmaknjeno, kar sva jih našla.

Pravili so ji "Konec sveta".

To je vse.

Zbogom.

Kako nenavadno.

Vašo luknjo imate natanko na koncu življenjske èrte.

Seveda.

Saj sem umrl. V Loteriji somraka, tako kot vaš zaroèenec.

Èe kdaj najdete Jeana Desrochellesa,

me obvestite.

Zdaj veste, kje me najdete.

Kar po domaèe!

Ob božièu pa pridite skozi dimnik!

Za gospodièno Mathilde.

Dala ji bom pozneje.

Èe bi bil na vašem mestu,

bi jo zbudil.

Kaj je?

"Živ je.

Ostanite, kjer ste, Mathilde.

Ubogajte in poèakajte.

Sem na poti k vam.

Germain Pire."

Kakšna tepka sem!

Vohun, ki mu ga ni para, stika in najde, hitro in zanesljivo!

Zdrav je in še kako živ, vendar ima amnezijo!

Popolno. Celo pisati in brati se je moral uèiti znova.

Zdravniki, ki se z njim ukvarjajo od leta 1917, nimajo upanja.

Toda kdo ve?

Amnezij je toliko kot pacientov.

Kje je?

V Milly-la-Foretu.

Že drugiè je postal sirota. Pred kratkim je izgubil nadomestno mater.

Pierre-Marie, poznaš gospoda Pirea?

Po slovesu.

Èast mi je.

Mathilde, verjel bom, ko bom videl.

"Na lastne oèi!"

Ko se je Jean Desrochelles rodil,

je bila njegova mati stara 40 let in ni imela drugih otrok.

Ko so ga žandarji odpeljali,

da bi osvežili enote v Ardenih,

je padla v depresijo.

Nekega dne jo je obiskal tovariš njenega sina...

Chardolot!

Na žalost je bil Jean.

Granata ga je ubila in že nekaj ur je bil mrtev.

Moram vam tudi povedati...

da je najmlajši zapornik prevzel Jeanovo identiteto,

z zamenjavo tablic.

Odloèila se je tistega dne, ko so jo poklicali iz bolnišnice,

naj obišèe svojega bolnega sina.

Zdaj spi. Pustila vaju bom.

Kdo ste vi?

Tvoja mama, dragi.

Jaz sem tvoja mama.

Raziskoval sem...

Gospa Desrochelles je umrla pred dvema mesecema.

Po prepiru s trgovcem jo je zbil nek tovornjak.

Smola!

- Vse je v poroèilu. - O tem ne dvomimo.

Nikar se ne razburjajte.

Gospa Desrochelles ni trpela, mrtva je bila v trenutku.

Saj ni to.

Tako krivo se poèutim,

ker ti nisem verjela, ljuba moja Mathilde!

Morala bi vedeti!

Tako mi je žal.

V njenem potovanju sreèe

so bili z njo sonce, nebo in narava.

Kot prava dama je naredila vse, da bo èim lepša.

Oblekla se je v svežo belino,

za to priložnost se je celo našminkala in poudarila obrvi.

Ne pa trepalnic.

Vedela je, da lahko solze vse skupaj krepko pokvarijo.

Ve za vaš obisk.

Rekli smo mu, da prihaja mlada ženska, ki jo je moèno ljubil.

Vprašal je po vašem imenu in zdelo se mu je lepo.

V vrtu je. Èaka vas.

Te boli ko hodiš?

Bi rada videla, kaj delam?

Pokazal ti bom, ko bom konèal.

Zakaj pa joèeš?

Mathilde se je naslonila,

sklenila roke v naroèju in ga gledala.

V prijazni svetlobi vrta,

ga je Mathilde gledala...

gledala...

in gledala...

Prevod: Roman M.

Preuzeto sa www.titlovi.com