All language subtitles for Matrix.Generation.2023.1080p.WEB

�ivimo v ra�unalni�ko
programirani realnosti,

kar vidimo le
ob spremembah spremenljivk,

saj se takrat zgodi
sprememba v na�i realnosti.

�e se vam ta svet zdi slab,
bi morali videti druge.

Ko je pisatelj znanstvene fantastike
Philip K. Dick dobil zamisel,

da je ves svet
ra�unalni�ki program

in da �ivimo v simulaciji,

je oblikoval osnovo
za eno najvplivnej�ih sag

v zadnjih 20 letih.

Matrico.

Danes pa je realnost
na ravni te zamisli, ne?

Ra�unalniki so postali
na�i dodatki,

avatarji nam omogo�ajo
drugo �ivljenje v navideznem svetu,

�e beseda "matrica"
je del na�ih besedi��.

Spra�ujemo se,
ali ne �ivimo �e v matrici.

S �tirimi filmi je Matrica
presegla kinematografijo

ter postala kulturni
in sociolo�ki pojav.

Filmi so prikazali izzive

in tesnobnost digitalne dobe
na edinstven na�in.

Izjemno je vplivala
na na�o generacijo.

Povezano, hibridno generacijo,
ki ves �as dvomi o realnosti

do to�ke paradoksa.

MATRICA
GENERACIJA

Prihajamo iz osemdesetih, odra��ali
smo s televizijo in prvimi videoigrami,

vendar brez mobilnih telefonov
in spleta.

�tevilnim je bil blizu melanholi�ni
grunge skupine Nirvana

ali pa surovi
Rage Against The Machine,

oboje protestni skupini, kriti�ni
do ameri�kega �ivljenjskega sloga.

Ob prihodu prve Matrice
smo bili sumni�avi,

pri�akovali smo banalno akcijsko
uspe�nico po preizku�eni formuli.

Toda dobili smo
resni�no skrivnosten film.

Ob odhodu iz kina
si je film vsak razlagal druga�e.

Kot Neo smo se spra�evali,
kaj se nam je pravkar zgodilo.

Film je povzro�il estetski �ok,
ki je bil nekak�en izziv.

Poleg tega je bila glasba v filmu iz
na�e generacije, kar nam je bilo v�e�.

Marca 1999 smo se bali
ra�unalni�ke katastrofe.

Tako imenovani hro�� "Y2K"
je grozil z vsesplo�no apokalipso,

�e ra�unalniki ne bi mogli
prestopiti v tretje tiso�letje.

�eprav se ni� ni zgodilo
in stroji niso prevzeli sveta,

bi takrat prvi�
digitalna tehnologija

globalno lahko
spremenila realnost.

IZREDNI SESTANEK
SVETOVNIH VODITELJEV V ZN

Matrico sta re�irali
sestri Wachowski.

Film prikazuje distopijo, v kateri
umetna inteligenca zasu�nji ljudi

in jih vzgaja zaradi energije.

Stroji zadr�ujejo
ljudi v Matrici

ter ustvarjajo simulirano
realnost ali iluzijo.

Borci proti sistemu, skupina
upornikov v poru�enem svetu,

vdre v virtualni svet,
da bi prevzeli nadzor nad realnostjo.

Notri smo.

V zgodbi vidimo prebujanje Nea,
hekerja, ki ga igra Keanu Reeves.

Njegov duhovni vodnik Morpheus
ga postavi pred zahtevno odlo�itev.

Bo podvomil o tem,
kar misli, da je realnost?

Vzemi modro tableto
in zgodbe bo konec.

Zbudil se bo� v postelji
in verjel bo�, kar bo� hotel.

Vzemi rde�o tableto
in ostal bo� v �ude�ni de�eli,

jaz pa ti bom pokazal,
kako globoko sega.

Zapomni si,
nudim ti samo resnico, ni� ve�.

To ni res.

Kaj je realnost?
Kako jo definira�?

Ob potovanju junaka

film prou�uje odnos
med ljudmi in stroji,

pa tudi poroznost
med realnim in navideznim.

Neu ne uspe
lo�evati resnice in la�i.

Je on Tisti, tako kot mislimo,
ali je le obi�ajen �lovek?

So stroji poosebljenje zla
ali so tak�ni kot on?

Film je postal
svetovna uspe�nica.

Osvojil je �tiri oskarje
in spro�il serijo animiranih filmov,

ki so jih re�irali najbolj�i
re�iserji tega �anra...

Animatrica.

Film je imel dve nadaljevanji,

"Reloaded" in "Revolucija".

Univerzum Matrice
se je �iril s stripi

in videoigrami.

Razvijali so ga kot ve�medijski projekt
in dela so se dopolnjevala.

Matrica je postala raz�irjeni
univerzum, tako kot njen predhodnik...

VOJNE ZVEZD

To �e ni vse. Obe sagi
obravnavata filozofske teme

s pomo�jo junakov,
ki morajo odkriti sami sebe.

Ni posku�anja.

Vojne zvezd
so pozivale k hladni vojni

s svojim bojem dobrega
proti zlemu galakti�nemu imperiju,

Matrica pa je posledica �asov,
ko je tehnologija

vodila k najbolj�im
in tudi najslab�im izidom.

Devetdeseta so bila
polna tesnobe do tehnologije.

V filmu "Zadnji dnevi"
so ljudje lahko snemali zlo�ine

neposredno
s svojo mo�gansko skorjo.

"Kosec" nas je prvi popeljal
na potovanje po navidezni resni�nosti.

Kot glavni lik
v "Trumanovem showu",

ki je od rojstva
ujet v resni�nostnem �ovu.

Bolj nam pomagajo stroji,
bolj izgubljamo nadzor nad �ivljenjem.

Toda v povezavi
z Matrico je nekaj posebnega.

Kot Neo uporablja program,
da svoj avatar nau�i borilnih ve��in.

Matrica je na neki na�in
raz�irjen film,

poln popkulture tistih �asov.

Mislim, da mu je v�e�. Bi �e?
-Ja.

Na sago je vplivala
kiberpunkovska znanstvena fantastika,

najprej z "Iztrebljevalcem" Ridleyja
Scotta po zgodbi Philipa K. Dicka.

Deckard se bori proti replikantu,
androidu, ustvarjenem po �loveku.

Neo se, po drugi strani,
bori proti agentu Smithu,

ki prevzame �love�ko obliko,
�eprav je ra�unalni�ki program.

Vizualni navdih
je tu "tech noir",

ki povezuje znanstveno fantastiko
z "noirom".

"Mesto teme"
je primer tega �anra.

Nekatere sete
iz tega filma so uporabili v Matrici.

Film sloni tudi
na referencah iz stripov,

predvsem na ilustracijah
Granta Morrisona iz "Invisible",

ki so postali
neposredni navdih.

Matrica prav tako
uporablja navdihe iz Azije.

To je prvi film, ki si odkrito
izposoja iz japonskih animejev,

predvsem iz
"Ghost in the Shell",

ki je navdihnil grafiko

in s tem medsebojni vpliv
med organskim ter mehanskim.

Filmska razli�ica iz leta 2017
je ohranila dolg originalne umetnine.

Tudi v Matrici je telo oklep,
ki ga je mogo�e zamenjati.

Tudi reference na hongkon�ke
akcijske filme so o�itne.

Liki lahko nadzirajo �as.

Lahko ga pospe�ijo ali upo�asnijo
kot v filmih Johna Wooja,

mojstra tega �anra.

Znani so po�asni prizori
streljanja v "The Killer",

"Hard-Boiled"
in "Brez obraza".

V Matrici so dobili novo slogovno
dimenzijo z brezte�nostnimi telesi.

Yuena Wooja Pinga,
vodilnega hongkon�kega filmarja,

so prosili,
naj na�rtuje boje v slogu videoiger.

Charlie Rose, vodilni novinar PBS-ja,
je leta 2003

posvetil poseben program
tej sagi,

�e preden
so predstavili tretji del.

Trije glavni igralci in producent
so razpravljali o pojavu Matrice,

�e posebej o povsem novem pristopu
do borilnih ve��in.

Igralci so sami odigrali
vse prizore boja.

Vsak lik v svojem slogu.

Kaj je "�korpijonova brca"?

Ping mi je dal to brco,
imenovano "�korpijonova".

Brcnem sovra�nika
�ez svojo glavo.

Vsi smo dobili poteze,
svoje zna�ilne poteze.

Agent Smith je zelo agresiven
in rad udarja.

Keanu ima trojno brco.

Dvigne se
in vedno sledi trojna brca.

Moj je "orel",
ko se tako dvignem.

Te poteze
so definirale na�e like.

Velik uspeh Matrice
je preplet dveh univerzumov

v povsem skladno celoto.

Vrhunec je kultna vizualna
in zvo�na estetika.

Matrica je za�ela novo obdobje
ra�unalni�kih posebnih u�inkov,

ki so se nadaljevali
po vrhunskih u�inkih v "Terminatorju 2"

in pristnih dinozavrih
Stevena Spielberga.

Kot pri junakih
v "Jurskem parku"

film sloni na na�i razdeljenosti
na podro�ju tehnologije.

Lahko poskusimo �e enkrat.

Sovra�im ra�unalnike.

Jaz tudi.

Za Matrico so imeli omejen prora�un
v vi�ini 60 milijonov dolarjev,

druge uspe�nice iz tistih �asov,
kot je "Armagedon",

pa so bili ve�
kot dvakrat dra�ji.

Za film so prou�ili nove tehnike,
denimo u�inek upo�asnjenega naboja,

ki je postal
za��itni znak filma.

Matrica je navdihnila
vrsto filmov.

Ti filmi so prav tako nadzirali �as
z digitalnimi u�inki.

"Charliejevi angel�ki",

�partanci v filmu "300"

in ustavljeni naboji
v filmu "Iskan".

Tu je �e Lisbeth Salander
v sagi "Millenium",

ki se ne razlikuje zelo
od Trinity.

Obe sta pank upornici,
vrhunski hekerki in voznici.

S kombinacijami parodij na "Film,
da te kap", "Simpsonove" in "Shreka"

je film postal
klasika pop kulture.

V Babylonu je 23 let pozneje
Matrica pri�la v panteon

sedme umetnosti ob Meliesa, Chaplina,
Bergmana, Kubricka in Camerona.

D. Chazelle, rojen leta 1985, predstavi
svojo razli�ico filmske zgodovine.

Z neskon�nim univerzumom,
napredno zgodbo in vrhunsko estetiko

je bil
vpliv trilogije fantasti�en.

Matrica je zdru�ila
ljubezen do stripov,

borilnih ve��in in filozofije.

Joel Silver
je edinstven producent.

Mo� tega nenavadnega troj�ka, ki ga
je ustvaril s sestrama re�iserkama,

je omogo�il Matrici
o�iviti akcijski �anr

in postati pionir
intelektualnih uspe�nic.

Ko ga je Charlie Rose
vpra�al,

kar je takrat zanimalo vse,

je Silver pojasnil,
kako sta sestri Wachowski zdru�ili

definirane vplive.

Kaj mislite,
zakaj je imel ta film tak vpliv?

Film, ki je postavil
smer za prihodnost.

Ker sta onidve
na izjemen na�in

povezali vse te vplive,
ki ustvarjajo ob�utek,

da obstaja
druga�en na�in ustvarjanja,

novi na�in,
kako povedati zgodbo,

novi na�in rabe u�inkov,
kot ga prej ni bilo.

In ob�instvo
je hotelo nekaj ve�

kot le akcijski film,

kakr�nih sem posnel veliko.

Matrica je osupljiva,
ker nas nagovarja, odzvanja v nas.

To mora� pustiti, Neil.

Kot za Nea je izkusiti film
resni�no odkritje.

Osvobodi svoj um.

Spodbuja nas v osvobajanje uma,
novo tolma�enje realnosti,

spreminjanje
in preseganje realnosti.

Predpona "trans" ni trivialna,
ko gre za prve transspolne filmarje.

Lana
in Lilly sta spremenili spol

�ele po tretjem delu Matrice.

Bolj kot karkoli drugega
"trans" pomeni odhod naprej,

naprej od tega,
kar jemljemo samoumevno.

Natanko to je zna�ilno za sestri
Wachowski, ki sta odra��ali v 70-ih.

Na splo�no sva otroka
20. stoletja,

kar pomeni,
da naju privla�i originalnost.

Vedno naju
je najbolj privla�ila.

Vedno naju je navdu�evalo
videti nekaj druga�nega,

nekaj,
�esar �e nisva videli.

�e pomislite na Vojne zvezd,
Indiano Jonesa, Aliena in Terminatorja,

so zasnovani na originalnem materialu,
napisanem za film.

Napisanem,
da bi nastal film.

Odra��ali sva v kulturi,

kjer so naju privla�ile stvari,

ki �e niso bile
povedane ali videne.

Matrica je neposredno povezana
s �estdesetimi in sedemdesetimi.

Mladi so se emancipirali,
odvrgli so okove preteklosti,

gibanja novih kultur
pa so razmi�ljala o novih povezavah

z drugimi ljudmi in svetom.

Sem Peter Fonda.

Pravkar smo kon�ali film,
ki smo ga posvetili

najbolj komentiranemu pojavu,
LSD-ju.

Psihedeli�nost nas je spodbudila
v razmislek o realnosti,

najve�krat z uporabo mamil,
kot sta LSD in meskalin.

S haluciniranjem je mogo�e
povezati sanje in realnost.

Na za�etku Matrice
se Neo zbudi

in drugi tip
mu �e ponuja "trip".

Trdi, da je meskalin
edino pravo mamilo.

Si imel kdaj ob�utek,

da ne ve�,
ali si buden ali �e sanja�?

Ves �as ga imam. To je meskalin.
Edini na�in za polet.

V naslednjem kadru vidimo
tetova�o belega zajca,

kot je bil Ali�in vodnik
v Alici v �ude�ni de�eli.

Zamujam!

Roman Lewisa Carrolla,
ki ga je Disney adaptiral l. 1951,

je osnovni izdelek
psihedeli�nosti.

Moram ven.
-Saj si zunaj.

Kaj?
-Sama se prepri�aj.

To sem jaz. Spim.

Prikazuje vrsto halucinacij,

budne sanje, ki nam lahko
dvignejo zavest in nas osvobodijo.

Prosim, zbudi se. Alica!

Celotna saga Matrica
citira to umetnino.

Predstavlja
jo kot zgodbo o u�enju,

ko gre Neo dobesedno skozi ogledalo,
da bi odkril realnost.

Kako prepozna� razliko
med svetom sanj in realnostjo?

Psihedeli�nost je vplivala
na znanstveno fantastiko,

�e posebej v klasiki
"2001: Vesoljska odiseja".

Kot dodatek psihedeli�nemu
tripu na koncu

je kultni film
Stanleyja Kubricka

predvidel scenarij Matrice

s pomo�jo zloglasnega superra�unalnika
HAL-a, ki izda �loveka.

Hal, me sli�i�?

Odpri vrata kupole, Hal.

Oprosti, Dave.
�al ne morem.

Philip K. Dick, ki je priznal,
da je pisal pod vplivom mamil,

je �el korak naprej
na predavanju leta 1977.

Zamisel je bila,
da je to, da odpove realnost,

potrditev,
da je realnost le iluzija.

�ivimo v ra�unalni�ko
programirani realnosti,

kar prepoznamo samo
ob spremembi spremenljivk,

ko se zgodi sprememba
v na�i realnosti.

Kaj je to?

Spremembo spremenljivke,
napako v matrici,

popolno prika�ejo,
ko Neo dvakrat vidi isto ma�ko.

Deja vu.

To pomeni,
da so stroji odkrili upornike.

Deja vu
je obi�ajno napaka v matrici.

Zgodi se,
ko nekaj spremenijo.

�e si psihedeli�nost znova razlaga
realnost z mamili,

si jo ra�unalni�ka tehnologija
z navidezno resni�nostjo.

LSD je bil klju�ni del
duha Silicijeve doline.

Takrat je pionir
ra�unalni�ke umetnosti, John Whitney,

ustvarjal vizualne pesmi
z ra�unalniki.

Leta 1970 je posnel vrsto filmov
za IBM in Caltech,

ki jih je poimenoval Matrix.

Psihedeli�nost in ra�unalni�ka
revolucija sta povezani.

Esejist in guru LSD-ja, Timothy Leary,
je videl osebni ra�unalnik

kot religijo prihodnosti.

Mislim, da vsako novo nestrinjanje
z Bogom ustvari novo umetnost.

Ta nova umetnost,

novi verski jezik prihodnosti,
bo elektronski.

V osemdesetih je bil

kibernetski svet vir vseh
na�ih fantazij in upov.

Oglas za Macintosh sloni na estetiki
Orwellovega 1984.

Ta film
je posnel Ridley Scott.

Tu je totalitarno
prero�tvo obratno,

saj vlada obljuba, da nas bodo
ra�unalniki osvobodili, ne zasu�njili.

24. januarja bo Apple
predstavil Macintosh.

Videli boste,
zakaj leto 1984 ne bo kot "1984".

Utopija digitalne revolucije
je imela svetlo prihodnost.

Leta, ko so predstavili Matrico,
je Tim Berners-Lee,

izumitelj svetovnega spleta,
govoril s Charliejem Rosom

o humanisti�ni naravi spleta.

Rekel je, da spleta,
kot ga poznamo danes, ne bi bilo,

�e bi ga razvili
kot zasebni sistem.

Ko prosite kogarkoli,
ki ima podatek,

naj mu doda tisti "http"
oziroma URL,

ga prosite,
da posreduje ta podatek.

To ni kar tako.

Zato mora biti ta podatek
v univerzalnem prostoru.

�e je podatek pomemben,
mora biti dostopen.

Ne morete imeti splo�ne pro�nje,
potem pa postavljati omejitve.

Ne morete re�i,
da je to va� zasebni sistem.

Tako ne bi �lo.

Ta prostor za izmenjave
in deljenje,

brezpla�en in na voljo vsem,
omogo�a proteste.

Leta 1999,
nekaj mesecev pred Matrico,

je izbruhnila bitka za Seattle.

Med tretjo konferenco SZO,

ki je bila takrat v teku,

so izbruhnili protesti proti krivicam
gospodarske globalizacije.

V Seattlu so se
med prvimi mobilizirali

in mednarodno uskladili
na spletu.

Prisotnih je bilo
ve� kot 400.000 ljudi.

Kraj, kjer je nastal grunge,
pa tudi Microsoft in Amazon,

je bil tudi
kraj prvega gibanja,

organiziranega
s pomo�jo spleta.

To je bil za�etek
alternativne globalizacije,

ki je sanjala o odgovornem
in po�tenem kapitalizmu.

"Klub golih pesti" je to prikazal
s svojim shizofreni�nim

in paranoi�nim junakom,
ki halucinira.

Spoznal si me v zelo �udnem
trenutku mojega �ivljenja.

Hotel je uni�iti potro�ni�tvo
in spraviti banke z obli�ja sveta.

Film sester Wachowski
ima tudi politi�no dimenzijo.

Prikazuje boj manj�in
proti zatiralcem.

To je bistvo dirk.
Ne gre za voznike ali avte.

Gre za mo� posameznika
in mo� denarja.

Takih zlorab ne bom trpela.

Vstanite!

"V kot vro�e ma��evanje" je leta 2006
re�iral njun asistent, J. McTeigue,

opisuje pa upor
proti fa�isti�ni dr�avi.

Film je postal simbol
dr�avljanske nepokor��ine

in dal novi obraz
hekerjem Anonymous.

Navdih je v sedemdesetih in nezaupanju
v tehnologijo devetdesetih

�rpala trilogija Matrica, ki je nastala
sredi digitalne revolucije.

Trilogija nas je opogumljala,
naj si ogledamo red in podvomimo

o realnosti ter ustvarila
vrsto nasprotujo�ih si u�inkov,

okrepljenih v svetu,
kjer prihodnost

postaja �edalje bolj
negotova.

Vem, da si tam.
Zdaj te �utim.

Vem, da se boji�.
Boji� se nas. Boji� se spremembe.

Ne poznam prihodnosti. Nisem ti pri�el
povedat, kako se bo to kon�alo.

Pri�el sem ti povedat,
kako se bo za�elo.

In tem ljudem bom pokazal to,
kar no�e�, da vidijo.

Pokazal jim bom
svet brez tebe.

Svet brez pravil in nadzora,
brez mej in omejitev.

Svet, kjer je vse mogo�e.

Tebi prepu��am odlo�itev o tem,
kam potem.

Med Matrico I in Matrico II

je napo�ilo novo tiso�letje
ob trku ognja in jekla.

11. septembra 2001
so d�ihadisti ugrabili dve letali

in z njima poleteli v stolpa
Svetovnega trgovinskega centra,

simbola ameri�ke mo�i.

Najvplivnej�i film
o katastrofi ni bil v kinih,

zgodil se je v realnosti.
Realnost je presegla fikcijo.

Tak�ne dr�ave in njihovi teroristi�ni
zavezniki sestavljajo os zla.

Ogro�ajo svetovni mir, ko i��ejo
oro�je za mno�i�no uni�enje.

Boj proti zloglasni "osi zla"
je upravi�evala vse,

tudi �isto la�, da je oro�je
za mno�i�no uni�enje v Iraku,

�eprav so hoteli samo
strmoglaviti Sadama Huseina.

Prava vojna
je bila podobna navidezni.

Posneli so jo kot videoigro,
z infrarde�imi kamerami

z zelenimi odtenki,
ki spominjajo na Matrico.

Med la�mi in resnico
so za�ele nastajati teorije zarote.

Nekaj ur po napadu so se za�ele
�iriti govorice na spletu.

Po zaslugi forumov,
blogov in dru�abnih omre�ij

je vsak lahko
objavljal podatke.

Potrebovali ste samo mnenje
in ob�instvo.

To je bil splet 2.0.

Trilogija Matrica
je postala kultna klasika,

�ifrirana serija,
ki morda nudi odgovore tistih �asov.

�e ste iskali dovolj dolgo,
ste lahko na�li prero�ka sporo�ila.

Kot vidite, vas spremljamo
�e nekaj �asa, g. Anderson.

Neov potni list denimo
pote�e 11. septembra 2001.

Ugibamo lahko o imenu zgradbe,
kjer je bil Morpheus,

na kateri so �rke MMI,
kar je z rimskimi �tevilkami 2001.

Vse je postalo znak,
vse je lahko imelo pomen.

Skrivnost je bila �e ve�ja,
ker sestri Wachowski

svojega dela
nista komentirali.

Na snemanju oddaje Charlieja Rosa
njiju ni bilo,

kar je �udno
glede na uspeh filma.

Igralci so postali predstavniki
in spo�tovali so �elje re�iserk,

da nikoli ne poenostavljajo
sporo�ila za ob�instvo.

"Time" je uvrstil film na naslovnico,
onidve pa nista hoteli govoriti.

Ho�eta, da ljudje razmi�ljajo sami.
No�eta...

Jih voditi.

Ja. Ho�eta,
da imajo ljudje domi�ljijo.

Marsikaj razli�nega
lahko dobi�,

ljudje film
do�ivljajo razli�no.

To je zanju pomembno.

Pomembno je zanju,
da ljudje dobijo, kar ho�ejo.

No�eta tega definirati zanje.

Ho�eta,
da ljudje definirajo sami.

Tolma�enja
so �la tako dale�,

da so odkritja drugega
in tretjega dela ostala neopa�ena.

To ni mogo�e.
Prero�tvo...

To je bila la�.

Namen programa
nikoli ni bil karkoli kon�ati.

To je sistem nadzora.

Odkrili smo,
da so program, upor

in prero�tvo zgolj
�e ena iluzija.

�al mi je.

Program, ki ga je ustvarila matrica,
da bi ohranjala upanje ljudi in red.

Toda to obdobje
je prevzelo zgodbo.

Kako pri�akuje�, da ti bom po vsem,
kar se je zgodilo, verjel?

Ne pri�akujem. Pri�akujem to,
kar sem vedno pri�akovala.

Da se sami odlo�ite.

Takrat so se vrstili
politi�ni �kandali,

ki so bili zaradi spleta
dele�ni ve� pozornosti.

Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange
je delil tajne voja�ke dokumente,

ki so razkrili vojne zlo�ine.

Nato je skrivni �vi�ga�,
ki �ivi v Hongkongu,

razkril ob�irni ameri�ki
in britanski sistem za nadzor.

Boj Edwarda Snowdna prikazuje
film "Citizenfour".

Kot Morpheus
je tudi on �ivel v sistemu,

v tem primeru Cijinem in NSA-jevem,
ter nas posku�al predramiti,

da bi razumeli,
da nas sistem

spremlja prek na�ih naprav.

Mar to ni vredno boja?

To, kar je opisal novinarju,
je zvenelo distopi�no.

V ZDA, pa tudi drugod,
obstaja infrastruktura,

ki jo je NSA postavila
s pomo�jo drugih vlad

za prestrezanje
vsakr�ne digitalne

in radijske komunikacije.

To je zelo nerazumljivo.
-Ni znanstvena fantastika.

Sodelovalni in bratski splet

obstaja ob svojem
hudi�evem tekmecu.

Demokratizacija
informacij je omogo�ila

precej�njo kolektivno inteligenco,
a ustvarila �e nasprotni pojav,

mno�i�no izgubo dejstev.

Resnica postaja samo mnenje.

Splet zdru�uje in pomirja, a spodbuja
tudi delitve in nestrinjanje.

Eno najpomembnej�ih
vpra�anj je,

kako najti tisto dobro
v svetu z milijonom govorcev?

Kot Snowden in Assange,
ki so ju izgnali,

je tudi Aaron Swartz
leta 2011 pla�al visoko ceno.

Na spletu je brezpla�no objavil
ve� milijonov znanstvenih �lankov.

Branilca svobodne kulture
je ameri�ki sistem obto�il

z gro�njo 35 let zaporne kazni
in milijonom dolarjev globe.

Zaradi pritiskov je pri 26 letih
naredil samomor

mesec dni pred sojenjem.

Berners Lee izkazuje �ast �loveku,
ki je hotel raz�iriti prvotni

svobodnja�ki duh spleta.

Aaron je mrtev. V tem norem svetu
smo izgubili mentorja, stare�ino.

Hekerji za pravice,
izgubili smo enega svojih.

�e kar je bilo jasno,
postaja nejasno

kot sporo�ila
za rde�o in modro tableto.

Vrednote se spreminjajo
in zdaj jih sprejema ameri�ka desnica.

Novinarka CNN-ja, Laurie Segall, se je
posvetila znanemu prizoru iz Matrice,

iz katerega je nastala
alternativna resnica.

Rde�a tableta je postala sinonim
za ljudi, ki verjamejo, da so mo�ki

v dru�bi diskriminirani,
ne pa �enske.

To, kar se je za�elo kot svetovalnica
za osvajanje, je postalo radikalno.

Vzeti rde�o tableto
pomeni sprejeti,

da je vse,
kar so ti povedali o dru�bi,

spolu, rasi in politiki,
la�.

Svet je postal klepetalnica.
Mi smo lastni avatarji.

Onkraj omre�ja postajamo tisti,
ki smo v omre�ju.

Po zaslugi Facebooka,
Twitterja in drugih gigantov

se ljudje lahko izra�ajo
in povedo svoje mnenje.

Vsak v svojem koti�ku,
mehur�ku, matrici.

Poveli�evanje se je za�elo leta 2016
z izvolitvijo Trumpa za predsednika.

Rodil se je v poslovni dru�ini
in zaslovel v oddaji "Pripravnik".

�ivjo, dru�ba.
-Pozdravljeni, g. Trump.

Odpu��en si.

Postal je 45. predsednik ZDA,
predvsem po zaslugi dru�abnih omre�ij.

Z njim je zmeda med resnico
in la�mi dosegla vrhunec

in pojem la�nih novic
obrnila proti medijem.

Ne bodite nesramni.
-Imate vpra�anje?

Ne bodite nesramni.

Ne boste dobili vpra�anja.
La�ne novice ste.

Na�elo je preprosto. La�ne novice
so tiste, s katerimi se ne strinjam.

Tako je razdelil dr�avo,
da je zdru�il dve strani.

Za njegove tekmece
je on uspe�ni agent Smith.

G. Anderson, dobrodo�li spet.

Kot Neov sovra�nik,
program, ki je prevzel Matrico.

Za privr�ence pa je on Morpheus,
tisti, ki vodi Nea,

obljublja konec sistema

in spodbuja ljudi
na za�etku Matrice Reloaded.

Nocoj se ne bojimo.

Na koncu se je zgodilo,
kar se je moralo. Januarja 2021 so,

omamljeni z rde�imi tabletami, Trumpovi
privr�enci izvedli dr�avni udar.

�li bomo
do Kapitolskega gri�a,

podprli bomo na�e pogumne senatorje,
kongresnike in kongresnice.

Dr�ave si ne bomo
vzeli nazaj �ibki.

Pokazati morate mo�,
biti morate mo�ni.

Prepri�ani,
da je Joe Biden ukradel volitve,

so napadli Kapitolski gri�.

To je bil vrhunec 20-letne
protikulture zoper sistem

in obratno tolma�enje Matrice.

Nenadoma za�ne� dvomiti.

Pa �e Trump in desni�arji
nekaj dolgujejo sagi Matrica?

Pa �e je uporni�ka
in napredna trilogija

kljub vsemu podpihovala
desni�arski ogenj?

�e je �as za smrt,
bomo umrli.

Toda �e bomo morali
dati �ivljenja zaradi teh barab,

jim bomo
prej pripravili pekel!

�e huje je, da so nekaterimi
med nami la�i ljub�e kot resnica.

Tak�en je Cypher,
izdajalski negativec iz prvega filma.

Vem, da ta zrezek ne obstaja.

Vem, ko ga vtaknem v usta,

Matrica govori mojim mo�ganom,
da je okusen in so�en.

Ve�, kaj sem ugotovil?

Nevednost je bla�ena.

Kot v kiberpankovskih zgodbah

so velika podjetja
ne le sodelujo�i,

temve� pravi zmagovalci
tega kaosa.

Mar ni Elon Musk, tajkun in lastnik
Paypala, Tesle, SpaceXa in Twitterja,

podpiral Trumpa?

Prav tisti Musk,
ki poveli�uje transhumanizem,

izbolj�evanje ljudi
s tehnologijo

in tisti, ki se �ali z mamo
na snemanju Saturday Night Liva.

Videoigro o vesolju
ste spremenili v realnost.

Pomislite,
da je na�a realnost morda videoigra,

mi pa smo samo
ra�unalni�ke simulacije,

ki jih igrajo najstniki
na nekem drugem planetu.

To je veliki Elon.

Kot njegovi bogati kolegi
iz Silicijeve doline

se tudi on pripravlja na apokalipso
in na�rtuje razko�ni bunker.

Nikoli se ne ve...

Ko sta se Musk in Trumpova h�i
sprla na Twitterju,

je z rde�o tableto
kot simbolom

Lilly prekinila molk
sester Wachowski

in se odzvala s tvitom,
ki ne bi mogel biti jasnej�i.

"Oba se jebita."
-To niso bile zadnje besede sester

niti njuno zadnje
umetni�ko izra�anje.

Matrico so si prisvojili vsi,

tudi za ogla�evanje avta

med najve�jim �portnim dogodkom
v ZDA, Super Bowlom.

Naj vama povem,
zakaj sta tu.

Svet razko�ja
so nam postavili pred o�i,

da bi nas zaslepil
in ne bi videli resnice.

Samo avto ho�eva.

Z modrim klju�em se lahko vrneta
v znano razko�je.

Z rde�im klju�em razko�ja nikoli ve�
ne bosta gledala na enak na�in.

Lana je re�irala zadnji del tega,
kar je postalo tetralogija,

ter nadaljevala sestrino vztrajnost
zaradi napa�nega tolma�enja Matrice.

"Matrico: Obuditev"
so predstavili leta 2021.

Pa zdaj? Stvari so se spremenile.
Tr�i��e je zahtevno.

Gotovo razumete,
zakaj so se pri Warner Brothers,

odlo�ili posneti
nadaljevanje trilogije.

Kaj?

Vem, da si rekel,
da je zgodba zate kon�ana.

Toda zgodbe
se nikoli ne kon�ajo, kaj?

Kot v resni�nem svetu

se zgodba v filmu dogaja 20 let
pred prej�njim delom.

Tokrat je Matrica
v lahkotnej�em pop slogu

in precej manj v kiberpankovskem,
da bi la�je nadzirala ljudi.

Soundtrack je �e vedno psihedeli�en
z "White Rabbit" Jefferson Airplanov.

Obujeni in depresivni

Neo je zdaj programer videoiger
za podjetje v lasti Warner Brosa.

Trilogija ni ni� drugega

kot serija iger v Matrici.

Tako priljubljene so,

da podjetje ho�e prisiliti Nea
v �etrto epizodo.

Znova spremeniti svet iger.

Mislila sem,
da bi bilo zabavno vklju�iti sebe

in svoje izku�nje
v ubogega Thomasa Andersona.

Barvit videz analitika,

ra�unalni�ki piflarji...

Piflar sem. Kje je moj stroj?

Mokasini g. Smitha...

G. Anderson!

Razli�nost zaposlenih pri Deus Machini,
marketin�ki hipsterji...

Matrica o�itno sloni na...
-Trans politiki.

Kriptofa�izmu.

To je prispodoba...
-Za kapitalisti�no izkori��anje.

Tudi oni so generacija Matrice.

Toda odlo�ili
so se biti del sistema.

Z vsemi temi
zgodbami v zgodbah

Lana razkrije golo resnico.
Do vratu smo se pogreznili v Matrico.

Vzeli so tvojo zgodbo,

nekaj, kar je veliko
pomenilo takim, kot sem jaz,

in jo spremenili
v nekaj trivialnega.

Matrica

oboro�uje vsako zamisel
in vsake sanje,

vse,
kar je za nas pomembno.

Predvsem je film prilo�nost,
da Lana obudi to,

kar je bilo vedno srce Matrice

in celotnega opusa sester Wachowski.
Vrednost ljubezni.

Ljubezen zdru�uje ljudi,
kdorkoli �e so,

hkrati pa je lahko tudi oro�je
emancipacije in upora.

Se poznava?

Uporni�ka ljubezen Trinity
in Nea v Matrici

je tudi v drugih filmih sester
Wachowski. V filmu "Bound"

strast junakinjama Violet
in Corky

omogo�i pobeg iz sveta,
ki ga nadzirajo mo�ki,

in premagati svoje stanje.

Dovolj imam.

Ho�em novo �ivljenje.

Vidim, kar sem �akala,
a tega ne zmorem sama.

V "Speed Racerju", adaptaciji
kultnega japonskega animeja,

ki je postala
eksperimentalni film,

se Speed in Trixie skupaj borita
proti uni�ujo�i mo�i denarja.

Pravite,
da vozim bolje kot ve�ina mo�kih.

Zdaj ni �as, da to dokazuje�.
-Zakaj ne?

Prenevarno je.

Zame, zate pa ne, kaj?

Tak�ne teme so tudi
pri uporni�kih parih

v filmu "Atlas oblakov"
v ve� kombinacijah.

To sta Jupiter in Caine v filmu
"Jupiter v vzponu"

v boju,
da bi re�ila �love�tvo.

Osem likov v Netflixovi seriji
"Sense Eight"

je povezanih
skozi prostor in �as.

Kakorkoli se bo� odlo�ila,
tega ti ne bo treba narediti sami.

Tudi ljudje
in stroji se lahko pove�ejo.

Matrica Revolucija,
tretji del,

vodi proti premirju
med ljudmi in stroji.

Za re�iserki transhumanizem
ni "trans" humanizem.

Re�evanje Trinity
v "Matrici: Obuditev"

vodi "trans" filozofijo
proti logi�nemu sklepu.

Si pripravljena?
-Ja.

Ob posebnih u�inkih junakinjo
re�ijo zdru�ene mo�i ljudi,

programov in strojev,
ki sodelujejo.

Ne.

Ustavite jih!

Transspolnost,
�eprav transgresivna,

je v filmih sester Wachowski

od za�etka,
prav tako kot predpona "trans".

Tetralogija Matrica
je njen za��itni znak.

Na Lano gledajo kriti�no

zaradi najinih
trans mnenj in tranzicije.

To je dobro,
saj odli�no spominja na to,

da umetnost
nikoli ni stati�na.

Dokler so zamisli o identiteti
in transformaciji klju�ni deli

najinega dela, je glavna osnova,
da vse zamisli izvirajo v ljubezni.

Lana
in Lilly govorita o temah,

ki spreminjajo dru�bene kodekse,
naposled pa spremenita vrednote

v slogu poljuba Trinity in Nea,
ki spominja na pravljico.

Me sli�i�?

Ljubim te.

Toda tokrat princesa
prebudi spe�ega lepotca.

"Matrica: Obuditev" �e poslednji�
zdru�i Trinity in Nea,

elektronska androgena junaka,
ki sta z ljubeznijo

spremenila stroje
v prvih treh delih.

Igralca Carrie-Anne Moss
in Keanu Reeves sta se postarala,

toda na�in, kako se gledata,
je pristen.

Ob�utek imate,
kot da se spreminjata,

da se njuni fizi�ni telesi
predajata digitalnim.

Kot bi s�asoma
vzela del Matrice s sabo.

Digitalni polovici njunih obrazov
dobita neskon�no dimenzijo.

Nekajkrat opazujeta jato ptic,

ki leti v formaciji.

Jata, ki spominja na oznake,
ima edinstveno strukturo.

Ve� jih je,

manj posameznik
vpliva na skupino

in manj mo�nosti je za razpad
skupine zaradi manj�ega premika.

Lana, Lilly, Neo in Trinity ho�ejo,
da spremenimo vedenje mno�ic,

da zakorakamo v neznano,
destabiliziramo Matrico

in znova razmislimo
o na�em digitalnem svetu.

Videli bomo, kaj bodo
naslednji rodovi menili o resni�nosti.

Ve�erjal sem pri prijatelju,
otroke ima.

Niso gledali Matrice.

Povedal sem,
da je glavni lik v navideznem svetu

in odkrije,
da obstaja resni�ni svet,

potem pa dvomi o tem,
kaj je resni�no in kaj ni

ter ho�e izvedeti,
kaj je resni�no.

Pun�ka me je vpra�ala:
"Zakaj?"

"Kako to misli�?" sem vpra�al.
"Komu mar, ali je resni�no," je rekla.

Vpra�al sem,
ali ji je vseeno.

Rekla je, da ji je.

MEDIATRANSLATIONS