Original subtitles

www.titlovi.com

NASLOV

POSNETO NA PODLAGI RESNIČNIH DOGODKOV

Norvel. - Dober večer, g. Costello.

Ta je zate, Frank.

Ta je zate, Frank.

G. Costello! G. Costello!

Poklical bom rešilca.

Moral bi biti bolj pozoren, namesto da sem se priklanjal v Copi.

Dokler me niso počili v glavo,

se ljudem ni posvetilo, da sem baraba.

Nisem imel pištole in telesnih stražarjev. Vozil sem se s taksiji.

Celih 38 let sem bil poročen z isto žensko.

Če so me časopisi omenili zaradi dobrodelnosti ali politike,

so me imeli za poklicnega igralca na srečo.

Za tipa iz del Damona Runyona, kot iz muzikala Guys and Dolls.

KLUB ALTO KNIGHTS

Pri zadnji pesmi so. - Dobro.

Ampak leta pozneje me je izdal najboljši prijatelj.

Vito, predstave je skoraj konec.

Z Vitom sva skupaj odraščala.

Ne bi si mislili, ampak takrat sva bila zelo dobra in tesna prijatelja.

V 9. razredu sva pustila šolo.

Nisva bila neumna, temveč ambiciozna.

Družila sva se v klubu Alto Knights. Bil je najin dom.

Nisva hotela kopati jarkov kot najina očeta

in do smrti živeti v najemniškem stanovanju z mrzlo vodo. Midva že ne.

Živela sva v Ameriki, deželi priložnosti. Yankee Doodle Dandy in podobno.

Ko pa je Lucky šel v politiko, se je vse spremenilo.

VOLITE DEMOKRATE NEW YORK

Zlasti ko so v Tammanyju videli, da so priseljenci, ki ne volijo,

volilna zlata jama.

Z Vitom sva vsem v italijanščini govorila: Volite osla.

JAMES J. WALKER ZA ŽUPANA

Nekoč sem rekel Vitu: Odpriva restavracijo ali bar.

Ni ga zanimalo.

Premisli. Ne hecam se.

Jemljem, ne vlagam.

Takrat se mi je prvič posvetilo, da ne razmišljava enako.

Priklonite se.

Najprej mi je bilo nerodno, da bi se priklanjal. Ni bilo zame.

Čez čas pa mi je postalo všeč.

Poverjenik, tukaj!

G. Hawley, vodite Združenje poslovnežev. Kako je delati s Frankom Costellom?

Upam, da bo Frank Costello podprl naše dobrodelne dogodke.

Pojdi z Genom in Lois v restavracijo. Nekaj grem iskat v stanovanje.

Prav. Ljubček, ne hodi dolgo.

Lepo je bilo in še nikoli nisem srečala toliko sodnikov.

Ne bom dolgo. - Niso ravno zabavni.

Saj se boš znašla.

Včasih sem pozabil, da ne vodim običajnega milijardnega podjetja.

Razmišljal sem celo, da bi nehal, ampak...

Tega nisem pričakoval.

Dr. Roberts, pokličite interno 16.

G. Costello, srečo imate. Krogla vam je predrla lasišče za desnim uhljem.

Namesto da bi prodrla v lobanjo,

je čudežno zavila okrog zatilja in izstopila pri levem uhlju.

Nekaj dni vas bosta mučila glavobol in pozabljivost, ampak v redu bo.

Hvala.

Nisem hotel, da prideš.

Ne ubogam te vedno. - Vem. Slišala si ga, vse bo v redu.

Kaj bo zdaj? - Nič.

Razumel sem sporočilo.

To je to.

Dovolj je, dovolj je.

Dovolj je?

Vem, kaj moram narediti. - Kaj to pomeni?

Ne razumem, kaj praviš.

Pojdi domov. Tam se vidiva. - Prav.

Dobro.

Strežniki, zglasite se v poslovnem salonu.

Strežniki, prosim, zglasite se v poslovnem salonu.

Kar noter.

G. Costello, sem kriminalist Salerno. To je kriminalist Jim Mullins.

Gotovo ste videli, kdo vas je ustrelil.

Poklical vas je po imenu. - Ja, ampak obrnil sem se.

Takrat me je ustrelil in sem padel.

Bil sem na tleh. Ko sem pogledal, kdo je, je že izginil skozi vrata.

Kaj se je zgodilo?

Odšel si. Samo to bi moral narediti, pa si odšel.

Ne, ni bilo tako. - Kako pa? Samo pospraviti bi ga moral.

Moral bi končati, kar si začel. To je tvoje delo, Vincent.

Saj sem. Pol metra stran sem bil. Krogla se mu je odbila od glave.

Veste, da ni konec. Vrnili se bodo. Saj veste, ne?

Ne vem. Kolikor vem, nimam sovražnikov.

Vem, da ne verjamete. - Ko bi lahko jaz to rekel.

Uporabil si igračko, fračo. Kaj ti pa je? - Nisem hotel, da preveč poči.

Hrupa? Jebena pištola je. Kaj pa govoriš?

Zraven njega sem bil. - Pištola je, mora počiti.

Si zabit? - Poklical sem ga po imenu.

Pa kaj! Kaj to pomeni?

Kaj je to, Frank?

Kaj je to? - Datum ima prejšnji teden.

Piše: Bruto dobiček igralnice. Manj posojil. 434.000 $.

Veliko denarja. - Imate igralnico?

Kje? V Las Vegasu? - O čem govorite? Ne vem, kaj je to.

Če nekoga počiš v glavo, misliš, da je mrtev.

Ne misliš, da je mrtev. Nič nisi ustrelil.

Si videl, da je padel? Je zato mrtev? Ne.

Prepričati se moraš, da je. In ga večkrat ustreliti.

Ustreliš, potem vprašaš, ampak prepričaš se, da je mrtev.

Mislil sem, da je. - Ni mrtev, ni. Ugani. Ni mrtev.

Nisem vedel, da mi lahko brez naloga jemljete stvari iz žepov.

Niste videli, da sem ga pobral s tal? - Nisem videl.

Tako je bilo? - Povejte nama, kaj je to.

Kaj se dogaja? Oba veva, da veste, kdo je bil.

Če veste, jih pojdite iskat, ker ne vem, kdo so.

Priletela je iz njegove glave. - Saj mora.

Ko nekoga počiš v glavo, misliš, da je mrtev.

Še enkrat ga moraš. Daj no! - Pizda.

Očitno potrebujemo pričo. Žrtev ste. Ustrelili so vas v glavo.

Gotovo ste ga videli. Samo ime potrebujeva.

Vrata dvigala bi se vsak hip odprla.

Veliko krvi je bilo. Kako naj bi vedel, kaj bo?

Pobrati se moraš od tod. Oditi moraš.

Za nekaj časa ponikni. Saj veš, kaj moraš. Izgini nekam.

Rad bi pomagal, ampak ne morem, ker ne vem, kdo... Nič nisem videl.

Videl sem samo obris. Več ne vem. Žal mi je.

Ne vem, kaj naj rečem.

Nočeš, da grem v bolnišnico in ga še enkrat ustrelim?

Ne bodi kreten. Ne morem verjeti, kaj kvasi.

Zdaj bi ga počil v bolnišnici. Kaj je narobe s tem mulcem?

Mu moramo naslednjič dati bazuko? Ne razumem.

Vadil je. Koga briga! Vadil je na severu.

Govoril mi je: Vadim, streljam. Kaj, jebenti? Nič nisi naredil.

Rad bi poklical odvetnika, če smem.

Ja, kar izvolite. - Prav.

Frank Costello, razvpiti zločinski šef in politični veljak,

znan tudi kot "predsednik" podzemlja, je nocoj preživel poskus umora,

ko je vstopil v svoje razkošno stanovanje.

Napadalec je uporabil revolver kalibra .32,

star je sredi 20 let in je zbežal v limuzini z voznikom.

Policijo skrbi, da je neuspešni napad znak rivalstva v gangsterskih krogih.

Vemo, da sta vaša stranka in Vito Genovese v sporu.

Že leta krožijo govorice.

Nekaj vam povem. Sem v restavraciji Lindy's

in takih težav ne rešiš s torto in blinci.

Vas moram spomniti, da je g. Costello v tem primeru žrtev?

Njega so ustrelili.

Če žrtve ne obtožujete zločina, smo končali.

Frank, kdo je bil?

Lahko povem, da pristojne zelo skrbi, da bo napad na g. Costella privedel

do krvave mafijske vojne, kakršne že leta ni bilo.

Frank!

Mestna policija in policijski načelnik na Centre Streetu 240 sta zaskrbljena.

Jaz sem Victor Riesel.

G. Costello, tukaj! - Frank!

Frank! Frank, tukaj! - Počakaj me.

Frank, naredi mi uslugo. Ne komentiraj. - Kaj pravite, Frank?

Umaknite se.

Trenutno nimamo komentarja. Brez komentarja.

Spoštujte zasebnost g. Costella, dokler okreva.

Dajmo, fantje. Danes naju pustite.

Odpotujva.

Kako bo pa to pomagalo? - Zelo.

Šla bova na večerjo v Rimu.

Veš... Tako ali tako se morava vrniti. - Zakaj?

Zakaj? Samo ti in jaz. Tako sva se dogovorila.

Svoja družina sva. Kjer koli lahko živiva.

Prav imaš, ampak moram zaključiti zadeve. Končati moram, kar se dogaja.

Moram urediti.

Ugotoviti moram, kaj bova naredila. - Obljubil si. Svoja družina sva.

Ti, jaz in psi lahko živimo kjer koli. - Saj bomo.

Odločil sem se, da bom po tem končal. Ampak to reč moram urediti.

Prepričati se moram, da je vse v redu, preden odideva.

Potem končam. Konec.

Skrbi me. Zadevo moram končati. - Mogoče ne bova imela več take sreče.

Če ne bi bilo Bobbie, najbrž nikoli ne bi odšel iz soseske.

Nihče ni odšel. Tam smo se počutili varno, udobno.

Pazili smo drug na drugega.

Bobbie mi je pokazala, da mesto ni samo center, klub in vse drugo, kar je tam.

Veliko spominov.

Za poroko sva izbrala nevtralno ozemlje, ker sta njena starša menila,

da se njuna 17-letna hči, Loretta Geigerman,

ne bi smela poročiti z italijanskim zločincem.

Mojima staršema pa ni šlo v glavo, zakaj ne bom vzel prijetne Italijanke

namesto judovske brihte.

Zakaj jo vedno nosiš s sabo? Ko le ne bi nosil pištole.

Če te ujamejo, dobiš pet let. - Nihče me ne bo ujel.

Jaz sem te.

Ker sem te poljubil.

In ne poljubljam policajev.

POROČNO DOVOLJENJE

Po poroki so me prijeli zaradi pištole. Medene tedne sem preživel v zaporu.

Nisem več nosil pištole.

Sodnik mi je prisodil 11 mesecev na Welfare Islandu.

Sedel sem s tipom, ki je priredil bejzbolsko ligo 1919.

Rekel je, da lahko vsi pijejo po mili volji,

nihče pa ne sme prodajati.

Neverjeten zakon.

Zame je bila prohibicija nova priložnost.

Bog blagoslovi Ameriko.

Nihče ni hotel upoštevati ali uveljavljati prohibicije,

kar mi je čisto ustrezalo.

NOBENIH OPOJNIH PIJAČ

Ko je zdravnik rekel, da bi bil porod nevaren za Bobbie,

je moj posel postal moja družina.

Med prohibicijo sem politike in policaje pridobil za partnerje.

Beznice sem spremenil v imenitne klube, kockanje v igralnice.

Mestni smetani sem priskrbel najboljši uvoženi škotski viski.

Vito je postal šef, ko so l. 1937 zaprli Luckyja.

Žal se je Vito zapletel v dvojni umor, zato je vse prepustil meni

in jo popihal iz države.

Tako se je izognil veliki poroti.

Na ladji smo mu priredili zabavo, preden je odplul v Italijo.

Tako sem nenadoma postal šef vseh šefov.

Na poslovilni zabavi je vsem povedal, da bom glavni jaz, ker je vedel...

Vedel je, da mi lahko zaupa in da mu ne bom kradel.

Prav je imel. Tega ne bi naredil.

Ampak prišla je 2. svetovna vojna in za več let je obtičal tam.

ZMAGA!

Do njegove vrnitve se je že vse spremenilo.

G. Genovese.

Tekom vašega življenja, tudi v času, ko ste bili čez lužo begunec,

so vse priče proti vam umrle ali izginile.

Prejšnji teden je priča pod zaščito tega sodišča umrla,

ko je popila skodelico kave z dovolj arzenika, da bi ubil osem konj.

Ne morem govoriti namesto porote, ampak z veseljem bi vas obsodil na smrt.

Če bi vas lahko.

Tožba ovržena.

Vito.

Dobrodošel doma.

Ko se je Vito izvlekel, so mu šefi priredili zabavo v klubu Alto Knights.

Vsi so bili tam. Še Richie Boiardo, jerseyjski šef.

Boiardo je bil nekakšen razsodnik za newyorške šefe.

Vsi so ga imeli radi.

Joe Bonanno iz Bronxa, Tommy Lucchese iz Queensa,

Joe Profaci iz Brooklyna,

Albert Anastasia, ki je vodil brooklynsko nabrežje,

čeprav so časopisi pisali, da vodi Umore d. o. o.

Tam je bil tudi Tony Bender, Vitov zaupnik, consigliere ali kaj že.

V tisti družbi je bil Albert moj najboljši prijatelj.

Dobrodošel doma, Vito.

Kje je Frank. Ga ni tu? - Kdo? Ne, ni ga tu.

Ne prihaja pogosto. - Kaj se je zgodilo?

Moral bi biti tu. Šef je. Moral bi biti tu, ne?

Moral bi biti, ja, ampak noče vzbujati pozornosti.

Vita dolgo ni bilo. Predolgo.

Pričakoval je, da bo spet šef vseh šefov,

ampak odbor je nasprotoval.

To je več kot 60 šefov z vseh koncev države,

ki so 15 let uživali v miru, blaginji in naklonjenih politikih z mano na vrhu.

Niso hoteli sprememb,

zlasti ko se je razvedelo, da je Vito v Italiji prodajal mamila.

Dve obtožbi umora, pa greš domov. Dve obtožbi umora, obe si premagal.

Med nama, moral bi biti tu. - Seveda, ampak jutri boš šel k njemu.

Prositi ga moram za to, kar je že moje. - Ni ti treba.

Pride čas, ko moraš biti diplomat. Razumeš?

Bodi vljuden. Odločen, ampak vljuden.

Ja, vem, klinc.

Ti sodniki in vse sranje. Ti sodniki mi niso dali nič.

Nič. Jebeno nič, nič mi niso dali.

Vito, brez njega ti je uspelo. Nisi ga potreboval. Jebiga.

Me poslušaš? Nič mi ni dal. Nič. - Vem, prav imaš.

Drekač napihnjeni. - Vem, vem, prav imaš.

Vrnem se, pa ne pokaže spoštovanja. - Jasno, da bi moral biti tu.

Policajev se boji. Boji se, da bi ga zašili.

Žena ga drži za jajca. - Ve, da sem tu. Moral bi priti.

Slaba poteza. Morala bi priti, absolutno.

Za pogovor z Vitom sem pomislil, da morava v Dorino slaščičarno.

Kot otroka sva bila vedno tam. Vse sorte se je dogajalo.

Pomagalo bi.

Ampak poznal sem Vita in vedel sem...

Če ne bo dobil, kar hoče, bo to skušal vzeti.

Oprosti, ker nisem mogel priti v klub.

Bolje se mi je zdelo, da ne pridem. Nisem hotel vzbujati pozornosti.

Lepo je bilo. Lepo je bilo videti vse doma.

Dobro je bilo, ne skrbi. Lepo je bilo. - Ja. Vesel sem, da si se imel lepo.

Kaj praviš? Kaj boš naredil?

Najprej mi daj, kar sem izgubil, ko me ni bilo.

Dolgo te ni bilo. Vse se je spremenilo.

Ni, kot je bilo. - Razumem. Za vse si poskrbel.

Bog ti žegnaj. Veliko ljudi je lepo zaslužilo.

Jaz nisem, ampak nič hudega. Kaj naj naredim?

Zato sva tu. - Ja, zato sva tu.

Poiskati moram nekaj, da bom spet, kjer sem bil v starih časih.

Dal si mi center in West Side. Dobro je, ampak ni dovolj. Potrebujem več.

Ko sem odšel, sem ti dal vse. To morava urediti,

sicer moram poiskati kaj drugega, da bom spet na konju.

Upam, da ne misliš, kar mislim jaz, ker ne bi bilo dobro za nikogar.

Ja, nekateri bi radi naredili tako. Ljudje, s katerimi govorim, bi radi...

Vem, s kom se pogovarjaš.

Z njimi samo iščeš težave, odkrito moram povedati.

Zdaj nam gre dobro s tem, kar imamo. Zdaj.

Poiščiva rešitev. Naj premislim in najdem nekaj.

Nekaj, kar bo bolje zate in za vse. Razumeš? Najprej poskusiva.

Ne skačiva na glavo. Bodiva pametna. Daj mi malo časa, našel bom način.

Če boš šel po drugi poti, boš marsikomu nakopal kup težav. Skupili jo bodo.

To ti zagotavljam. Na to je treba paziti.

Ljudje, s katerimi se pogovarjam, niso proti.

Nimajo težav s tem, zelo jih zanima. - Nimajo težav s tem.

Ni prav, če ti nimaš težav s tem. Potem bo velik problem.

Ne. Ne, ne, ne.

Ne, ne, ne. Pojdi.

Poslušaj. Ko je šlo za viski, te to ni ustavilo pri prodaji.

Ponudba in povpraševanje. Nihče tega ne ve bolje kot ti.

Ponudba in povpraševanje. Oni povprašujejo, mi ponujamo.

Enako je. - Ni. Daj no.

No, ni enako. V tem je več denarja. Veliko več denarja.

V starih časih si za tovornjak viskija dobil globo 50 $.

Policaji so te peljali domov, ko si jih podmazal.

Če te dobijo s 30 g te robe, greš sedet od 20 let do smrti.

Kaj pa govoriš? Ni enako. Vedo, kaj se dogaja v Turčiji.

Vedo, kaj se dogaja v Marseillu, s Korzičani in Palermom.

Imajo seznam več kot 115 imen.

Ne smeš biti na njem. Nočem, da si na njem. Ne smeš biti.

Si zdaj že odvetnik? - Nisem, ampak jih poslušam.

Svetujejo mi, kaj lahko in česa ne morem. In tega ne morem. Strogo prepovedano je.

Prepovedano. - Ta sladka školjka.

Takšna je, kot da je tu že sto let.

Prav, pogovoriva se pozneje.

Dobro, Benny.

Kdo je to?

Anna Viggio. Lastnica kluba Zebra, tistega lokala na 8. ulici.

Tiste lezbične gejevske beznice? - Ja, ja.

Med ločitvijo jo je ukradla možu. Med vojno, ko te ni bilo tu.

Kam pa greš? - Sprehodil se bom do doma.

Čakaj. Kam greš? - Pozdravil jo bom.

Benny. Skrbiš za gospo? - Seveda.

Saj je ne skušaš okrasti? Lepo moraš delati z njo.

Jaz sem Vito.

Točno vem, kdo ste. - Ne vem, ali je to dobro ali slabo.

Po mojem je dobro. - Dobro. Kakšna melona.

Znate izbrati melono? - Ja. Trda mora biti.

Če je mehka, ni dobra.

Ste lastnica tistega nočnega kluba? - Sem.

Pridite kdaj. - Mogoče pa res.

Prišel bom, ko mi boste skuhali večerjo. Kakšen večer.

Odkupila se boš.

Moj pogovor z Vitom je naletel na gluha ušesa. Ni presenetljivo.

Ni se zmenil za moja svarila.

Kar naprej je širil svoj posel in povzročal vse več težav.

Mislijo, da gredo v trgovino. Maha, kot da kupuje sladoled.

Naj grem tja? - Ne, ostani tu. Nič ne delaj.

Ne morem verjeti, da je zame! Čudovit je!

Razbili so eno največjih mrež tihotapcev mamil.

Kakšna sem? - Čudovita. Ne povozi me.

Zaseženi heroin in opij sta jedro poplave več milijonov vrednih narkotikov.

Nezakonita mamila so pretihotapili v državo

iz komunistične Kitajske preko Hongkonga.

Stvar se je razraščala,

ko je FBI ravno razglasil mamila za državnega sovražnika.

Izogibal sem se mu, kolikor sem se mogel.

Na kraljico vseh kraljic!

Vitu sem dal center od Greenwich Villagea do Wall Streeta.

Vse je leta teklo gladko, dokler ni prevzel nadzora on.

Nenadoma sem začel poslušati o vojnah, sporih, truplih na cesti.

Nisem hotel biti v mestu. Več časa sem preživel v Sands Pointu.

Kakšno presenečenje. Denar v žepu.

Občutek imam, da bo tudi v drugem. Glej ga!

Ljubček, ljubček. Enkrat bom pozabila in lastnik čistilnice bo obogatel.

Poznam te, ničesar ne pozabiš. - Ne vem, zakaj ga daješ v oba žepa.

Ker velik zvitek pokvari črto na hlačah.

Uporabljam dva zvitka. Manjša sta. En je za osebno rabo, drugi za poslovno.

Veš, posojanje je krasen način, da izgubiš denar.

In prijatelje.

Imam trik. - Ja, seveda. Samo ti.

Še eden od tvojih trikov. - Ja, takole naredim...

Ko si hoče kdo prvič izposoditi, dodam še 100, 150, celo 200.

Če mi ne pove, mu ne morem zaupati. Nič prida ni.

Mojbog.

Kajne? - Genij si.

Moral bi voditi banko. - Saj jo vodim.

Kje sta Bobbie in Frank? - Opravke imata. On jih ima.

Zato nista mogla priti.

Ampak zdaj me imaš samo zase. - Potem je pa dobro.

Mogoče se lahko dobimo drugič. - Seveda, ja.

Frank je rekel, da ima poslovne obveznosti.

Bobbie pa, ja, no... Nekaj, ne vem. V redu je.

Ti je njegova žena všeč? - Bobbie je zelo prijetna dama.

Malo drugačen tip ženske kot... Ni kot ti.

Kaj to pomeni? - Je...

Judinja je.

Brez težav povem, kaj se po mojem dogaja med njima.

Ampak vem... Občutek imam, zakaj je odpovedal. Vem, zakaj.

Razočaran si. - Res sem bil malo razočaran,

ker sva s Frankom stara prijatelja.

Kako dolgo sta že prijatelja? - Dolgo. Dolgo, dolgo, dolgo.

Iz otroštva? - Še iz otroških let, ja.

Skupaj sva ušpičila marsikaj.

Najbrž si bil kot otrok majhna pošast. - No, saj veš.

Tiran. - Frank je po svoje razumnejši.

Rad je previden pri svojem početju in priznam, da je to dobro.

Skuša se dogovoriti z ljudmi. Jaz rajši ukazujem.

Tako mora biti pa konec. Opravljeno, gremo naprej. Pika.

Ti večkrat odnese pokrov? - Lahko mi ga, lahko.

Se ne brzdaš, ko govoriš? - Odkar je z njo, se je spremenil.

Ampak to se pač zgodi.

Ne prihaja več pogosto v center.

Včasih pozabi, od kod je prišel.

Ona ga zadržuje na drugi strani, ki ni ravno...

Vesela sem, da ni prišel. - Naročiva pijačo in večerjo.

Martini bi se mi prilegel.

Mogoče ga bo umirila.

Kaj pa govoriš? Enaka sta. S sabo se je poročil.

Nocojšnji gost je novi šef Zveznega urada za narkotike,

direktor Harry Anslinger. - Vesel sem, da sem tu, Vic.

Naj za začetek povem, da je državno vodstvo zaspalo,

ko gre za mamila, ki prihajajo iz Evrope.

Nedavna aretacija newyorškega mamilarskega kralja Johna Ormenta,

ki sta ga prijela direktor Anslinger in njegovi agenti,

je šele začetek boja proti vsej večji mamilarski grožnji.

Direktor Anslinger je...

Tony. - Eden redkih...

Živjo. - Ja.

Ki te težave jemlje resno. Mesto moramo počistiti.

Kdo posluša to svinjarijo? Ugasnite to pizdarijo.

Velja. - Zamenjaj postajo.

Nekateri skušajo napredovati tako, da naredijo, kar mislijo, da hoče šef.

In potem ugotovijo, da se motijo.

Živjo. Kako gre? - Kako ste?

Hvala, da ste prišli. - G. Riesel, podpis?

Ne, ne, ne morem.

G. Riesel, je vse v redu? Victor, kaj se je zgodilo?

OSLEPILI BORCA PROTI ZLOČINU

In taki vedno pritegnejo pozornost.

Danes so Victorja Riesela odpustili iz bolnišnice.

Zdravniki pravijo, da je žveplova kislina cenjenega kolumnista trajno oslepila.

Oblasti še vedno lovijo osumljenca, ki je Rieselu vrgel kislino v obraz.

Vito ni maral, da kdo kaj naredi mimo njega,

saj bi lahko prišlo do težav.

Vito se je rodil v mestecu ob vznožju ognjenika Vezuv.

To pove vse.

Kako posvariš nekoga, ki je odraščal ob ognjeniku?

Imun je na svarila.

Kaj? - Tu je.

V tej soseski lahko gre kamor koli.

Ne glej, ne glej.

Ne glej. Ne bodi očitna.

Tu živi. - Vem. Kar naprej ga videvam.

Malo prevečkrat ga vidim.

Kaj je pa narobe? Vedno hodi jest sem.

Ničesar ne dela nalašč.

Kaj pa misli? Da se lahko dela, kot da se ni nič zgodilo?

Ločila sta se. Pika. Nista več skupaj.

Videl je, da sva tu. Vstopil je. Moral bi se obrniti in oditi.

Če bi bil tu, ko sva prišla, bi bilo drugače.

Ampak prišla sva prva. To ni prav.

Daj no, nič ni. - Počakaj, prihaja.

Živjo. - Se vidiva.

Naj se pogovorim z njim? - Ne, ne govori z njim.

Ne govori z njim. - Zakaj ne? Lahko bi.

Ne, ne. - Vito.

Nehaj razmišljati o tem. Pusti. - Saj sem pustil.

Sem že pozabil.

Ni ti treba skrbeti zaradi mene.

O čem pa govoriš? Je že mimo.

Puf!

CAGNEY V ZGODBI, KI MU JE PISANA NA KOŽO.

OGNJEVITO SE PREBIJA NA VRH!

Lepa bi bila v krznu, srček.

Lepa bi bila tudi v zavesi.

Živjo, Silvio. Kako gre? - Živjo.

Rad bi se pogovoril. Prideš dol? Greva na pijačo v Marcuccio.

Skupno znanko imava. Nekaj bi te vprašal.

Ti klinc! V tole me prisiliš? Ne, ne, kaj?

Ne znaš oditi ven, ti kujon? Ne znaš oditi ven?

Mimo moje žene greš. Misliš, da lahko kar pred mano in drugimi?

Da lahko tako hodiš po soseski? Da zaradi tebe izpadem svinja?

Zdaj je z mano, razumeš? Z mano!

Bi rad hodil po jebeni soseski, da izpadem kot navaden drek?

Z mano je poročena! Z mano! Z mano, z mano, z mano!

BELA VROČICA

Drugi je bil neki revež, ki je šel na zrak.

No, imel je smolo.

Vsi so vedeli, kaj se je zgodilo. Duhovniki, policaji.

Cela soseska je vedela. Vsi so vedeli. Kaj moreš? Kaj naj rečem?

Ob Anni in zveznih agentih ni šlo nič na bolje.

Ko se je Vito znebil Anninega moža, je bilo vse drugače.

Tu stojim kot zmešana babnica s Frankiejem Boyem.

Razočarala si me. Mislila sem, da si moja prijateljica.

Odrinila si me v poslu. To se ne bi smelo nikomur zgoditi.

Vem, da veš.

S Frankom se najbrž smejita na moj račun.

Ne more klicati desetkrat na dan. - Jutri se bom pogovarjal, ne zdaj.

Vem, kaj bom naredil.

Za nameček je Frankie Boy povedal Anni, da ji Vito krade denar.

To odločitev je Frankie Boy pozneje obžaloval.

Prekleti prasec, Vito. Vedela sem, da mi boš tu kradel.

To delaš, Vito? - Jemljem samo, kolikor mi pripada.

Za kaj? Za svoje kurbe? Glej me, ko se pogovarjam s tabo!

Pomiri se. - Zakaj me ne spoštuješ?

Kako to? - Sceno delaš.

Ti se pa brigaj zase! Kaj praviš na to? Brigaj se zase!

Misliš, da se te bojim? To je moj denar. - Kaj pa delaš?

Moj denar je. Daj mi moj denar.

Prekleti prasec. Tožila te bom!

Anna, pomiri se! - Ne lažem!

Kaj bova z njo? Nora je.

Nič nimaš! Moj je! - Anna, pomiri se.

Dobro, dihaj. - Kurc pohlepni.

Kaj pa dela? - Zdi se mi, da jo miri.

Miri jo? Miri jo? Meni se ne zdi, da jo miri.

Kaj pa misliš, da dela? Miri jo. - Ne vem. Tebe sprašujem.

Miri jo? Tako jo miri?

Fant nama skuša pomagati.

Meni se ne zdi. - Usekana je.

Vem, da je nora, ampak poglej... Poglej, kako jo...

Iz muhe delaš slona. Samo pomagati nama hoče.

Nekoga ne miriš tako.

Samo zato, ker živiva ločeno,

bi me rad vrgel iz mojega kluba.

Ta prekleta pizda, kakršna je.

Z napačno se zajebava.

V svojem pofukanem klubu sem ga zasačila s pohlepnimi debelimi prsti

v moji blagajni, ko je jemal moj denar.

Anna? Anna... - Nekaj ti povem, Bobbie.

Nehati moram. - Dobila bom več, kot je ukradel.

Spet je bila Anna. Meša se ji in spravlja me ob pamet.

Pokliči Vita in se pogovori z njim. - Ne morem se pogovarjati z njim.

Moraš govoriti z njim! Grozi, da ga bo tožila. Res ga bo.

Ne smeva se vmešavati. Naj se zmenita sama.

Žal mi je. Vem, preveč je. Če ga bom poklical, bo še slabše.

Ne računaj na to. - Povem ti, da bo še slabše.

Pusti za zdaj. Pusti.

Če bi vedel, kaj se bo zgodilo z Vitom in Anno, bi kaj rekel.

Ampak Vito je trmast kot bik. Ne da se pregovoriti.

Vito. - Moja žena? Kaj ima ona...

Zakaj govoriš z njo? Si zakonski svetovalec?

Desetkrat na dan pokliče Bobbie. Kaj pa naj narediva?

Naj se ne oglašava na telefon? Kaj pa naj?

Žal mi je, ampak vse je v redu. Razburjena je. Živčna.

Kaj pa moreš? Nič ni. V redu je.

ANNA GENOVESE PROTI VITU GENOVESEJU VIŠJE SODIŠČE

Ta moški je prevzel moje podjetje in me skuša uničiti.

Pravi, da je brez denarja. Ni.

Je večkratni milijonar.

Vsak teden pobere več tisoč dolarjev neobdavčenega denarja.

Imela sem platinasto posodo, pozlačeno s 24-karatnim zlatom.

Moja srebrnina je bila najboljša.

Vsak konec tedna sva imela zabave.

Prišlo je od 25 do 30 ljudi.

Najemala sva zabavljače iz New Yorka.

V svoji garderobi sem imela 30 večernih oblek.

Naj reče, kar hoče, verjemite, vaša milost, da ima denar.

Ima nočne klube v Greenwich Villageu.

Ima pasja dirkališča v Virginiji.

Kdo ima pasje dirkališče?

Prinašajo mu papirnate vrečke, polne denarja.

Vsak teden. Verjemite, vaša milost, da vem. Videla sem.

Še nekaj vam povem.

Čeprav zveni noro, ga še vedno ljubim.

Vem, noro je, ampak če bi me hotel nazaj, bi se že danes vrnila.

To je resnica.

Obrnila sem se na njegovega prijatelja Franka Costella,

zelo pomembnega človeka v tem mestu.

Na mojega moža ima močan vpliv. - Kaj se je zgodilo?

Frank se je pogovoril z njim, pa niti to ni zaleglo.

Ne vem, kaj naj rečem. Niti Franka Costella ni poslušal,

čeprav se poznata iz otroštva.

Niti Franka ni poslušal.

KRAVAL, KI GA NE MORE ZATRETI NITI FRANK COSTELLO

Kako je to mogoče?

Ne morem verjeti, da te je omenila na sodišču.

Če bi ji dal denar, sploh ne bi bilo sodišča.

Če bi jima dal denar, bi bilo v redu. Ampak nisem mogel.

Ne gre za denar. Z njo je delal, kot da je navadna smet, za to gre.

Ona je zabita, on je nor, ti pa si na naslovnici časopisa.

Prevedriti moram nevihto.

Sodnica, priznam, da je ta ženska uganka.

Z mano je živela kot moja žena, potem me je pa izdala.

Raztrobila je, da sem gangster. Takrat so se začele moje težave.

Zapečkar sem, vdan mož. Sama tako pravi.

Osupel sem nad njenimi grdimi besedami. Po mojem je bolna ženska,

ki se ji spreminja življenje, odkar je odšla.

Po mojem ni vedela, kaj dela in govori.

Ste bili nezvesti?

Poglejte me. Vidite Romea?

Opisali so vas kot kralja goljufij.

Neumnost. - Kot milijonarja.

Ko bi le bil! Lepa misel, ampak napačna.

Zaslužim samo kot upravnik podjetja Colonial Trading.

Po manhattanskih pisarnah pobiramo odpadni papir.

Plačujem davke, lahko dokažem.

Vsaka beseda iz njegovih ust je čista laž.

Naredi nam uslugo. Molči, bolje bo.

Ni pri pravi. - Nor si.

Ja, jaz sem nor. - Nor si. Igralec si.

Igraš za celo prekleto sodišče.

Vsi vedo. - Gospa.

Prosim, brzdajte se. - Najboljši igralec na svetu.

Boljši kot Clark Gable. Tu sedi.

Meni pa se trga srce, ker moram tu prositi za svoj denar.

To je moj težko prisluženi denar.

Skušal je prevzeti moje podjetje.

Se lahko zberete? - To počne. Povsod se pritakne.

Kajne, Vito? Povsod se pritakneš!

In potem postane tvoje. - Ne vem, kaj naj rečem. Ni pri pravi.

Ves denar da svojim putanam. Za to gre. Za njegove umazane kurbe.

Tja gre. Zato si mogoče res brez ficka.

Gospa. - Mogoče si res brez ficka,

ker ves denar mogoče daš svojim kurbam. - Ga. Genovese. Gospa!

Zberite se. - Ne vem, kaj naj rečem.

To je zdaj pravi cirkus. Klovn si. Ja?

Nisi gangster, klovn si. Razočaranje.

Vito je povabil lokalni tisk. Ja, neverjetno.

Tisk je povabil v hišo, ki jo je kupil v Freeholdu v New Jerseyju,

da bi sodišču pokazal, da je običajen delavec.

Kar mirno. Kaj ste pričakovali? Trop tipov z brzostrelkami v hiši?

Preveč gledate filme. Preveč poslušate policaje.

Upam, da ste lačni. Poskrbeti moram, da greste zadovoljni od tod.

Če ne boste, ne bom niti jaz in potem bom imel težave.

Lepo morate pisati o meni.

Vaša žena je pričala, da ste šef mafijske loterije.

Po njenih trditvah bi moral imeti 12 glav.

Poleg loterije naj bi bil šef tega, šef onega, šef vsega.

Kar napišite, kar hočete.

Nekaj klobas za vas. Ko pojemo, naredite, kar hočete.

Kar zaslišite me. Po želji.

Poglejte mojo omaro. Imam pet oblek in pet parov čevljev.

Že pet let nisem kupil nove obleke.

Malo prašna je. Mislite, da sem jo dal tja včeraj, da bi vas pretental?

Dajte no. Poglejte mojo vilo s stenami iz mavčnih plošč.

Poglejte, kje spim. Tam spim. Bi spal pri oknu, če bi bilo kaj narobe?

Bi me skrbelo, da me bo kdo počil? Ne. Nimam razloga za skrbi.

Postelja je tu, okno tam. Pa kaj!

Če bi kaj skrival, vas ne bi spustil v hišo.

Malo zaupanja. Gremo v druge sobe. Popijte kaj.

Vito je dobil pozitivno pozornost v časopisih,

dokler ni sodnica razsodila v Annino korist.

Dobila je preživnino in klub Zebra.

To ga je razkačilo. Ponorel je.

Čez nekaj mesecev je imelo dejstvo, da me je Anna omenila na sodišču,

zame katastrofalne posledice.

Naslov ga identificira kot "igralca na srečo Franka Costella".

ZVEZNI SENATOR ESTES KEFAUVER

Navajajo celo, da sprašuje: Mislijo, da sem Superman?

Ne mislimo, da je Superman.

Zaradi mafijskega nasilja in vse večje nadloge z mamili

bomo na teh zaslišanjih ugotovili, kako lahko ima Frank Costello,

poklicni igralec na srečo,

ki je bil obsojen vsega od napada do nošenja orožja,

še vedno dovolj političnih zvez,

da nominira župane, sodnike in mestne uradnike,

zaradi česar so naša mesta izpostavljena korupciji.

Na družinskem sodišču je bil omenjen celo kot zaupnik mafijca Vita Genoveseja.

Dobra slika, Frank. Na njej si kraljevski.

To je samo politični teater. Kefauver kandidira za predsednika.

Publiciteto išče na tvojih plečih.

Slika je od blizu. Skrbelo me je, da boš debel na njej.

Ampak dober si. Brez podbradka. - Brez pod... Nočem tvojega...

Hvala za kompliment. - Kraljevski si. Kot kralj.

Ja, kralj.

Kaj to pomeni? Kaj hočeš reči? Kaj misliš?

Greva na sodišče. Ne odgovarjaš. Greva na kosilo.

Peti amandma. To praviš? Ni mi všeč. Pogovoriti se morava.

Jaz bom plačal, Frank. Velja? Plačal ti bom kosilo.

Zelo mamljiva ponudba v tvoji novi nobel pisarni, ki sem jo pomagal plačati.

Zdaj moramo plačevati najemnino, zato ostani zbran.

Ja, rad bi, da ostaneš tam. Tam moraš ostati.

Dokler me rešuješ težav, lahko ostaneš tam.

Naša skrivnostna znana osebnost.

Ker bi naši strokovnjaki po videzu prepoznali našega slavnega gosta,

smo jim prevezali oči. Imajo vsi prevezane oči?

Ja.

Kar naprej, skrivnostni izzivalec. Podpišite se, prosim.

SENATOR ESTES KEFAUVER.

Pridite in sedite k meni.

Kot veste, pri skrivnostnem slavnem gostu

izpustimo običajno zabavo in takoj preidemo na splošna vprašanja.

Začnimo z gdč. Francis.

Delate v zabavni industriji?

Ne.

Eno manj. Še devet. - Kaj? Ne?

Je prav, da gre senator na zabavno oddajo?

Naj pove kaj o svojih podkupljenih političnih pajdaših v Tennesseeju.

Ali namestnikih šerifa, ki v prostem času parkirajo avtomobile pred igralnicami.

Naj pove kaj o tem. - Veliko veš.

Moral bi imeti svoja zaslišanja. - Ja.

Če bi jih imel, ne bi nastopal tule.

Ste v zvezni politiki? - Ja.

Ste trenutno vpleteni v zelo znano preiskavo?

Ja.

Ste na pravi strani te preiskave? - Upam.

Ta glas. - Ste senator Kefauver?

Ja, tako je.

ODBOR ZVEZNEGA SENATA ZA PREISKAVO ZLOČINA V TRGOVINI MED ZVEZNIMI DRŽAVAMI

Spoštljivo zavračam odgovarjanje...

Na vaša vprašanja, ker...

Bi me odgovor lahko kazensko bremenil.

Spoštljivo zavračam odgovarjanje, ker bi me odgovor lahko kazensko bremenil.

Odgovor bi me lahko kazensko bremenil.

Spoštljivo zavračam odgovarjanje, ker bi me odgovor lahko kazensko bremenil.

Glavni svétnik Halley bo nadaljeval zaslišanje.

G. Profaci, ste predsednik podjetja Bella Mia Olive Oil

na 79. ulici v Bensonhurstu v Brooklynu, New York?

Zavračam odgovarjanje, ker bi me odgovori lahko kazensko bremenili.

G. Profaci, sprašujem za vaš službeni naziv.

Zavračam odgovarjanje, ker bi me odgovori lahko kazensko bremenili.

Tako ste navedeni v imeniku.

Zavračam odgovarjanje, ker bi me... - V imeniku. Vsaj to lahko poveste.

Zavračam odgovarjanje, ker bi me odgovori lahko kazensko bremenili.

G. Profaci, preprosta vprašanja.

Koliko ste stari?

Spoštljivo zavračam odgovarjanje, ker...

Kako lahko zavrnete? Sprašujem za vaš datum rojstva.

Eno lahko pripelje k drugemu.

Lahko verjameš? - Ne morem. Tega ne morem.

Moraš, vsi se sklicujejo na 5. amandma.

Če se sklicujem nanj, kdo me bo poklical nazaj? Nihče.

Poznam ljudi, ki jih je preveč strah. Ne bodo tvegali.

Ko bom zavrnil odgovarjanje, me nekateri ne bodo več klicali.

Nočejo biti povezani z mano.

Vsi vedo, da se na 5. amandma sklicujejo samo krivci.

Kaj naj rečem odboru?

Naj si prihrani poziv, George. Prostovoljno bom pričal.

Kot tvoj odvetnik ti moram to odsvetovati.

Priznal bom, da sem tihotapil pijačo in da sem pred 30 leti sedel 11 mesecev.

Danes se ukvarjam z igrami na srečo in nepremičninami,

dobrodelnež, plačujem davke. - Ja, vem.

Kaj bodo vprašali? Samo to vem. - To ni Tammany Hall.

To je odbor zveznih senatorjev. Niso vsi šli na kviz prejšnji teden.

Politiki so, George. Daš jim nekaj dolarjev, pa dajo mir.

Vprašanje je le, koliko. Dva dolarja, deset, petdeset, tisoč?

Ista figa. Hočejo... Takoj jih lahko podkupiš.

Prav. - Rekel bom, da ne vem nič.

Dame in gospodje,

to je prvo kongresno zaslišanje, ki ga prenaša televizija.

G. Costello je privolil, da bo pričal prostovoljno.

Zaradi varovanja njegove zasebnosti

kamere ne bodo snemale obraza g. Costella med njegovim pričanjem.

G. Halley. - V živo je.

So vas kdaj poznali po drugem imenu razen Frank Costello?

Recimo Francesco Castiglia?

Castiglia je družinski priimek. Mami je bilo ime Saveria.

Roke uporablja. Kažejo, kaj kadi. Je to reklama za cigarete?

Veliko ljudi, rojenih v tujini,

je ob prihodu v Ameriko uporabljalo družinski priimek.

Morebiti bi ga uporabljal, ko sem odraščal.

Ko rečete "morebiti bi ga uporabljal", ne govorite angleško.

To slovnično ne pomeni nič.

Oprostite, g. Halley. Nisem študiran kot vi.

Tihotapili ste alkohol.

Je tako? - Ja.

Skoraj vsak, ki je takrat kaj popil v tej državi, je sodeloval z mano.

Sklicuj se na petega, prekleti... Jebenti, Frank. Kaj je narobe z njim?

Mislim, da poznate Johna Ormenta.

Ja, poznam ga. - Veste, da je bil pred kratkim obsojen

zarote z mamili in mu grozi dosmrtni zapor?

Nisem bil pozoren. - Govori o stvareh, o katerih ne bi smel.

Ste bili pozorni na vse večjo grožnjo mamil?

Frank, si zabit? Kaj je narobe s tabo? Zmešan je.

Ja, jezi me. - Vem, vem.

Poslušaj nasvet. Sklicuj se na petega.

Dovolj, da vem,

da gre za umazan posel, ki trguje z bedo in se ga je treba znebiti.

Plemenito je, da javno nasprotujete mamilom.

Vzoren državljan. G. Zakoniti. Marš v tri krasne!

Kako pa naj se znebimo druge družbene pregrehe?

Tiste, v katero ste vpleteni? Nezakonitih iger na srečo.

Za to bi morali požgati vsa dirkališča in postreliti vse konje.

Morda se vam zdi smešno, g. Costello,

ampak dva največja sovražnika med nami so zločinci in komunisti.

Še ena tatinska baraba.

Vsi so enaki. Isti trop preklemanskih pokvarjencev.

Vsi so tatovi.

Zakaj ste hoteli biti ameriški državljan?

Zakaj?

Ker imam rad to državo.

Zakaj si pa ti hotel postati ameriški državljan?

Tu si se rodil pred 15 rodovi,

Njihovi dedje, pradedje, praprapradedje

so ropali že dolgo pred nami. Ropali so vse po vrsti.

Moj je gradil podzemno. - Zdaj so vsi svetniki.

Kaj ste naredili za to državo, odkar ste postali državljan?

Plačeval sem davke.

Se spomnite, da ste v svojem stanovanju sprejeli župana Williama O'Dwyerja

in nekaj sodnikov in vodij Tammany Halla?

Začenja se. - O'Dwyer, O'Dwyer.

Frank, ne morem verjeti.

Bilo je med vojno.

Marsikdo je prišel v stanovanje.

Ko je bil župan O'Dwyer še okrožni tožilec.

Ko je preganjal Alberta Anastasio iz Umora d. o. o.

Je bil takrat v vašem stanovanju?

Imajo ga. Imajo ga.

Oprostite.

Lahko popijem kozarec vode? Vneto grlo imam.

Kar izvolite.

Vneto grlo? Dolg jezik imaš.

Zato si se zataknil. Ne veš, kaj bi.

Zanima nas, kolikokrat je bil župan O'Dwyer v vašem stanovanju,

ko je bil okrožni tožilec v Brooklynu. Enkrat, dvakrat, desetkrat?

Predvsem pa, zakaj je bil tam.

Iz tega se ne more izvleči.

Utihni, ovaduh. - Ne more se izvleči.

Ste se sestali pri vas, da bi Tammany podprl O'Dwyerja kot župana

in ustavil njegovo preganjanje Anastasie in Umora d. o. o.? Da ali ne?

Ne veš, kaj bi sam s sabo. Kaj delaš? Peti amandma!

V dreku je. Res, kaj bo naredil? - Dobili so ga.

Odprl si vrata in planili so noter, ti pofukani protestantski kujoni.

Ni ti treba odgovoriti.

Gospod predsednik, moja stranka priča prostovoljno.

Se lahko vrne jutri, da bolje odgovori na vaša vprašanja?

Ne.

Gospod predsednik, da pridemo do resnice,

mora priča odgovoriti zdaj, ko je še pod prisego

in si ne more osvežiti spomina z drugimi pričami.

Priča bo nadaljevala. - Kolikokrat je bil O'Dwyer pri vas?

Gospod predsednik, prostovoljno pričam.

Cenil bi, če bi se lahko vrnil jutri, ko se bom bolje počutil.

Ne morete izbirati.

Ne moreš, prav ima. - Kdo priča prostovoljno?

Cheechu se je zmešalo.

Ne bi smel biti tam. Moral bi se sklicevati na petega.

Sklicuj se na petega, mater! Kaj je narobe s tabo? Frank, madona!

Frank, kaj je narobe s tabo, pizda?

Sem obtožen? - Ne.

Je to sodišče? - Ne.

Sem aretiran? - Niste.

Potem pa grem.

Pojdi. Dobro! - Zdaj pa končno gre.

Ne zapuščajte kongresnega zaslišanja.

To je prezir do Kongresa. Tvegate aretacijo.

Frank! - G. Costello!

Z Ameriko je nekaj narobe.

Zadavi se, pizdun. - Moral je oditi.

Vprašali so, kaj je počel z O'Dwyerjem. Moral je oditi.

To je politika. Kar je Frank naredil za Alberta.

Seveda jih zanima. Kar je naredil, mora ostati v tem prostoru,

ne pa priti na televizijo.

O'Dwyer je vse pošiljal na električni stol.

Se spomniš? Albert je bil naslednji.

O'Dwyer je pred začetkom sojenja odstopil kot tožilec, da je kandidiral za župana.

Kar na lepem, ne? Joey, kajne? - Dajte no, koga zajebavate?

O'Dwyer je bivši policaj. Nima denarja, nima zvez, nima nič.

Potem pa naenkrat kandidira za župana s podporo Tammany Halla. Daj no.

Frank mu je vse pripravil. - Zanimajo jih njegove politične zveze.

Zanima jih. To hočejo. - Razumem.

Še posebej, ker je Reles odletel skozi okno.

O'Dwyer ga je dal vreči skozi okno, potem pa ga je Frank podprl.

Se spomniš, da je letel skozi okno v 6. nadstropju?

Ko so ga stražili O'Dwyerjevi policaji. Kaj ti to pove?

Aba Relesa je vrgel skozi okno, ker je O'Dwyer pomagal Franku, ne?

In policaji so rekli, da je Reles skušal zbežati.

Kdo pleza skozi okno v 6. nadstropju z meter in pol dolgo rjuho?

Saj res. Verjameš temu sranju?

Nič nisem verjel, dokler ni O'Dwyer prisegel kot župan.

Kaj ti to pove, Vito? Albertu je rešil rit.

Kaj misliš, kaj mi pove?

Frank ima velik politični vpliv, ti povem.

Če je lahko uredil zadevo za Alberta, kaj ti to pove? Frank ima vpliv.

Kaj pove o Cheechevih političnih zvezah? To je bistvo.

Župana je spravil na položaj.

Slaba plat zaslišanj je,

da so izpostavila Anastasievo povezavo z mano.

Če kaj poznam Vita, to ne bo dobro. Ne bo mu všeč.

Odpravil sem se na pogovor z Vitom v Waldorfu.

Moje nezadovoljstvo z njim je doseglo vrelišče.

Zaradi prezira do Kongresa sem sedel 14 mesecev.

To se ne bi zgodilo, če Anna ne bi omenila moje tesne povezave z Vitom

na družinskem sodišču.

Za številne sem spet postal mafijec. Za preštevilne.

Vito bi ji moral samo plačati, samo to. Konec zgodbe.

Vitovi nasilni prijemi so nam nakopali kup težav,

da niti ne omenjam njegovih poslov z mamili,

ki bi se nam lahko maščevali in nas vse pokopali.

Bil sem jezen nanj in moral sem poskrbeti, da neha delati neumnosti.

Kaj je novega? - Kje naj začnem?

FBI bi te rad dal na hladno... - Zato sem tu? Zaradi tega?

Posvaril sem te, pa poglej zdaj.

Bil sem zelo potrpežljiv. Govorila sva o tem.

Kaj si naredil? Nič. Kam me je to pripeljalo?

Vse nas boš uničil. Kako naj povem bolj preprosto?

Čakal sem, da me boš spravil nazaj tja, kjer sem bil prej.

Da bom služil, kot je treba. Kaj si naredil? Nič. Nič.

Zaradi tebe sem izpadel berač. Kaj, jebenti? Frank.

Vito, samo vprašanje časa je. Veš, da hodiš po nevarni poti.

Nismo še nikoli hodili po nevarnih poteh? Nenadoma ne smemo več?

To je pot, na katero ne bom stopil. Vse nas boš uničil. To ni prava pot.

Veš, da je samo vprašanje časa, kdaj te bodo zašili.

Odnesel si jo z dvema umoroma. Zašiti te hočejo in te tudi bodo.

Zašili te bodo, saj veš. Gotovo veš, da bo sranje.

Ne pozabiva, da sem te jaz postavil tja, kjer si. Tam si zaradi mene.

Na tvojem mestu bi privolil, ker je vse skupaj prevelika reč.

Nihče noče v zapor, ampak to tveganje sprejmeš.

Jaz ga sprejmem. - Nisi na mojem mestu in ne privolim.

Ne moreš tako naprej. Spregledali so te. Kolikokrat naj še povem?

Samo vprašanje časa je. Na grbi že imaš dva umora.

Tvegal si in poglej, kam te je pripeljalo. Vse si pustil meni. Sprejel si tveganje.

Pobegnil si v Italijo. Za dolgo.

Zato nisi na mojem mestu. Ne brzdaš se. Nepredvidljiv si kot pijan kavboj.

Kaj delaš? - G. Zakoniti.

G. Dobri, Dobrodelnež, ki hlini, da je dober državljan.

Rad bi delal dobra dela? Zelo lepo, Cheech.

Ampak ne pozabi, da si gangster. Daj no. O čem govoriva?

Nočeš se pečati z mamili, ker te skrbi, da te bodo ujeli? Saj so te že.

Nisi hotel biti tiho, pa si dobil 18 mesecev.

Osemnajst. - Štirinajst.

Ja, 14, 18, ista figa. Kaj smo dobili mi? Nič.

Držali smo jezik za zobmi. Peti amandma so napisali za take, kot smo mi.

Zdaj boš pa legitimen državljan kot pokvarjeni senatorji v odborih.

Bi rad bil kot oni? Nisi kot oni. Čudni ljudje so.

Z drugega planeta. In ta država je njihova last.

Večji gangsterji so, kot bi lahko kdaj bili mi.

Vneto grlo si imel? Kaj je bilo s tem vnetim grlom?

Kaj je bilo to?

Skušal si se izgovoriti, iz česar se nisi mogel.

Skušal si biti pol to, pol ono, pol gangster. Ne moreš biti oboje.

Ali si notri ali pa ne. In če si oboje, to ne pomeni, da te ne bodo ujeli,

kot so mene ali kot bi me lahko. Enako je.

Ne bodi naiven. Če niso vajeti v naših rokah, jih drži nekdo drug.

In kje smo potem mi? Nizko na lestvici.

To se ne sme zgoditi. Dobro veš, da se ne sme.

Vito, poslušaj me. To je smrtna obsodba.

Velika napaka je. - Naredi, kar hočeš.

Bi rad bil diplomat? Tvoja stvar. Jaz? Gangster sem.

Mafijec sem. To je to. To je moje življenje.

Zataknila sva se. Videl sem, da Vita ne bom prepričal. Nikoli.

Ampak da me bo poskusil ubiti? Niti na misel mi ni prišlo.

Jemljem, ne vlagam.

Ta je zate, Frank.

Louis Prima in Keely Smith!

Nekaj grem iskat v stanovanje.

... videli, kdo vas je ustrelil.

Tam je stal. - Kaj bo zdaj?

Razumel sem sporočilo.

Hočeš družbo?

Ja. Poglej to.

Mandy je bil. Presenetil me je.

Naredil ju je iz ostankov krzna v trgovini.

Zelo lepo. - Nista krasna?

Zelo pozorno. Naj ju odpeljem? - Ja, pelji ju na sprehod.

Naj grem zraven? - Ne, v redu bo. Ne bomo dolgo.

Zunaj je hladno, ampak ne bosta dolgo.

Ne govorim o psih.

Prav.

Prav. - Vito ve, da hočeš nehati?

Seveda ve. Samo to je hotel. Konec je, ne skrbi.

Dobro, ker si to želim že leta.

Vem, vem. V redu je. - Pazi nase.

Pridita.

Pridita. Gremo.

Pridita. Pripravljena?

Odprl bom vrata. Gremo.

Gremo, dajmo.

Med sprehodom po parku sem začutil, da mi je breme zdrsnilo z ramen.

Richieja Boya sem poslal k Vitu, da mu pove, da se umikam.

Konec, odstopam. Odbor naj reši zadevo z Vitom.

Jaz? Izpregel bom, potoval in z Bobbie užival do konca življenja.

Poglej, kaj dela. Prepriča me, da ju oblečem.

Prisrčna sta. - Ker ju zebe.

Tale... To je...

Bolje živita od naju. - Res je.

Ne zanikam.

Kaj je rekel? - Vito ti ne verjame.

Oslarija. Ne vem, zakaj mi ne bi verjel.

Poznam ga. Vem, kaj praviš. To je problem z njim.

Vrnil se je domov. Ne zaupa ti.

Brez dovoljenja te je skušal ubiti.

Kaj mu brani, da spet poskusi brez dovoljenja?

Prepričati ga moraš, da hočeš nehati. - Ja, že, ampak...

Veš kaj?

Naj prepriča fanta, da se vda.

Reci Vitu, naj prepriča Vincenta, da se vda.

Misliš resno? - Ja.

Veš, da ga iščejo. - Pa kaj.

Vda se. Prisežem, da me ni ustrelil on. Kaj pa morejo? Njihova glavna priča sem.

Konec, preiskava končana.

To je najboljša rešitev. Fanta ne bom obtožil.

To bo to. Odkorakal bo in z vsemi bo vse v redu.

Fant gre domov, Vito končno prevzame zadeve,

jaz pa grem v pokoj in konec.

Konec. To jim povej.

Naj Vito poskrbi, da bo fant poleg odvetnika pripeljal tudi poroka

in da bo policija točno vedela, kje in kdaj se dobijo, da ne bo pizdarij.

Povedal mu bom in ti sporočil. - Dobro.

Lep dan je.

Malo hladno je. - Prehladno za psa.

Psa lepo živita. Oblečena v plaščka. Bojim se, da me bo kdo oropal.

Da se bom sprehajal po parku in bo nekdo sunil plaščka in psa.

Ubila me bo. Ne bom mogel domov. - O bog.

Bobbie hoče samo, da skrbim za prekleta psa. Vse sta.

Ja. Poslušaj... - Najina otroka sta.

Poglej ga. Ja, ja.

Dobro.

Živjo, Cheech.

Pokaži. Poglej, kaj ti je naredila tista zverina.

Kaj je to? - Rože. Zate.

Zame? - Ja.

Zelo prijazno. Al.

Torej boš nehal? - Ja.

Si dovolil, da se fant vrne? - Ja. Saj me poznaš, Albert.

Nočem več presenečenj. - Kristus, Frank, ne moreš oditi.

Konec je. Moram... - Ne. Kar je naredil, je bilo narobe.

Vem, da je bilo. Pa kaj. Sedi.

Pomembno je. Prekršil je pravila.

Brez pravil so samo še kavboji in Indijanci.

Ni več pravil. Zdaj je vse drugače. - Mogoče zate. Zame ni.

Zame je še pomembno, kar je naredil kurbež. Naj ga pospravim.

Problem rešen. Potem bo spet red. Spet se bo delalo po tvoje.

Poslušaj. Nič se ni zgodilo. Nisem umrl. Zgrešil je.

Tu sem, govorim. Vse je v redu.

Nočem, da me ubije za nekaj, česar nočem več.

Kaj pa govoriš? Če bo kdo umrl, ne boš ti.

Nočem, da kdo umre. Daj no.

Nočem, da kdo umre. Velja?

Velja. Poslušaj, poskrbi za buško, jaz bom pa za vse drugo.

Dokler ne uredim, nosi pištolo. - Hvala za rože.

Se vidiva.

Je bil Albert? - Prišel je pogledat, kako sem.

Rože je prinesel.

Lepo od njega.

Si v redu? - Vse je v redu.

Si prepričan? - Popolnoma.

Prosim, Albert. Preden začnemo...

Vem, da si v dvomih. Dogovorjeno je.

O čem govoriš? - Kar je, je.

To je interna zadeva v njihovi družini.

Urediti jo morata Frank in Vito, nihče drug.

Spravil se je na lastnega šefa.

Frank je šef, ker mu je mesto prepustil Vito.

Saj se spomniš. - Ni, da Vito ni bil šef pred njim.

In Richie pravi, da se je Frank strinjal, da sam odide.

Kajne? - To je treba spoštovati.

Frank je sprejel preveč.

Kristus. Po tem, kar se je zgodilo, vas ne bi smel vprašati za dovoljenje.

Ampak to ni naša stvar. - Po nepotrebnem se vpletaš.

Njihova družina mora urediti. - Ne strinjam se. Zame je vse jasno.

Spravil se je nad lastnega šefa.

To je smrtna obsodba. - Albert, prosim. Nihče ni umrl.

Nikomur se ni treba zaletavati.

Če Vito ne ve, da je ravnal narobe, potem nima pojma.

Dajte no. - Albert.

Nehaj. Kar mirno. - Mirno? Ste vsi zabiti?

Če tega ne zatrete v kali, kje piše, da se kdo od vaših ne bo lotil vas?

Če jo bo odnesel brez kazni, bo to zelena luč za vse.

Dovolj! Dovolj.

Glasovali smo. Richie je rekel, da se Frank strinja z nami.

Odločeno je. - Mi štirje proti tebi.

Taka so pravila. Če že hočeš pravila.

Nihče se ni lotil šefa do prejšnjega tedna.

Do prejšnjega tedna! Nekdo se je spravil nad šefa!

Povejte mi, da se motim. Kar dajte. Povejte mi.

Recite, da se motim.

Po tem, kar je naredil, niti ne potrebujem dovoljenja.

Če se spraviš nad šefa, te lahko vsak pospravi. Vsi veste.

Vi...

Albert, vrni se. Kam greš?

Si lahko misliš, da je to uspešnica? - Časi se spreminjajo.

Že cel dan sediš pred televizorjem. Je vse v redu?

Vadim za predčasno upokojitev.

Ko bi res.

Program prekinjamo zaradi posebne objave.

Vincent Gigante, 28-letni strelec na begu, ki ga iščejo zaradi zaslišanja,

povezanega s spodletelim poskusom umora

domnevnega newyorškega mafijskega šefa Franka Costella,

se je predal oblastem. Vračamo se k rednemu programu.

Vedel si.

Upal sem.

Bo Vito glavni? - To je bistvo.

Mu zaupaš? - To je vse, kar si je želel.

Že prej je dobil vse, kar si je želel.

Ja, no... Tisto je bila ljubezen, to je pa posel.

LJUDSTVO PROTI VINCENTU GIGANTEJU 12. SEPTEMBER 1957

G. Keith, kažem na obtoženca, g. Vincenta Giganteja.

Ste ga srečali tisti dan, ko je bil ustreljen g. Costello?

Ne morem trditi zagotovo. - Takrat ste ga identificirali policiji.

Ja, ampak zdaj je drugačen. - Imate težave s prepoznavo obtoženca?

Ja, tako je. - Ste res uradno slepi na desno oko,

na levem pa imate okrnjen vid?

Ena ali dve? - Dve.

Tako pravi zdravnik. - Smem sodišču predložiti okulistov izvid?

Ena ali dve? - Dve.

Priznate, da vas je nekdo ustrelil? - Ja.

Hotel vam je vzeti življenje. - Ja.

Storilec vas je poklical po imenu. - Ja.

Bili ste slaba dva metra od njega. Kako je mogoče, da ga niste videli?

Imel sem obrnjeno glavo.

Obtoženega Vincenta Giganteja smo spoznali

za nedolžnega vseh obtožb.

Zahvaljujem se porotnikom. Porota je razpuščena.

Ne vem, kaj naj rečem, Frank. - V redu je, fant. Ne skrbi.

Dober človek si, Frank. Hvala.

Dal si mu roko. - In?

Skušal te je ubiti. - Samo kurir je, George.

Naredil je, kar je prav.

Vincent, kaj pa govoriš? Kaj je naredil prav? Kaj je prav?

Kaj pa govoriš? Prav je naredil zase.

Kaj govoriš? Prav je naredil.

Ja, že, ampak jaz sem zunaj. - Zunaj si. Hodiš.

Še vedno hodiš okrog. Veš, kdo še hodi okrog?

Kdo še? - Drži jezik za zobmi.

Kdo še hodi okrog? Ja, dobro.

Vinny je bil svoboden in dobro mi je kazalo.

Ko bi le lahko utišal Alberta, dokler ne bi Vita zašili za preprodajo.

Kave je dovolj za vse, če bi kdo še.

V drugi sobi bova. Pridi.

Uslugo potrebujem.

Kar koli rečeš. - Ne tega.

Kaj pa? - Rad bi, da nekam greš.

Jaz? Ja, seveda, samo jaz. Kam pa naj grem?

Na Kubo. - O čem govoriš?

FBI je na sledi Vitu zaradi mamil. Velika porota bo zasedala.

Na seznamu prič boš. - Prekleto.

Prekleto vedel sem. Saj sem ti rekel, da nam bo ta pizdun vse zajebal.

Veš, da gre Albert na Kubo?

Ja, slišal sem. - Zakaj gre tja?

Nisi slišal? Nisi vedel? - Ne.

Vsi so vedeli. Domneval sem, da tudi ti.

Zakaj pa gre na Kubo?

Zato moraš stran.

Ni izročitve, sodnega poziva, velike porote, nič...

Edini kraj je Havana. - Si resen?

Tam lahko delaš vse tako kot tu. Ne bo težav. Da se urediti.

Hočeš, da se preselim na Kubo? - Let iz Miamija traja 35 minut.

Nič ni. Pomembno je, da te ni v državi.

Da si daleč od velike porote. Razumeš?

Frank ga je poslal proč zate.

Da ti je dal vedeti, da se odpoveduje svoji zaščiti.

In kaj bo s tabo, če bom tam doli? - Upokojil se bom.

V pokoju sem. Odhajam. Ni me več. Že prej sem ti povedal.

V Rim bom šel na dobro večerjo, ko mu predam zadeve.

Zakaj ga pošilja tja? - Kam pa naj bi ga poslal?

Ne vem. Zakaj ne v Brazilijo? Nekam dlje, kjer je vmes ocean.

Zakaj tako blizu? - Kuba je lepa.

Se ti ne zdi, da je Kuba več? Tam so igre na srečo.

Nisi pomislil na to? Na igre na srečo? Po mojem je to. Nekaj naklepa.

Ko ga bodo obtožili, boš v Havani. Daleč od vsega tega boš.

Odbor bo iskal nekoga, da prevzame zadeve.

Razumeš?

Rekel sem jim, da si ti najboljši za to.

Človek tvoje sorte, ki upošteva pravila in naredi, kar je prav.

V Havani boš opravljal svoje delo.

Mirno. Ne rini v težave.

Pokaži jim, česa si sposoben.

Jaz...

Jaz sem te predlagal.

Razumeš?

Jamčil sem zate.

Kdaj naj grem? - Čim prej.

Zajebal me bo, ti povem. - Ne vem. Meni se ne zdi tako.

Iz mene bi rad naredil bedaka. Poznam ga. - Po mojem pa ne.

Franka poznam, kot ga ti ne. Poznam ga. Nekaj naklepa.

Tony...

Nekaj se dogaja.

Lahko pomagaš. Kar daj.

Kako gre, gospod? - Cigančica, pridi sem.

Kmalu se vrnem. Pazi na mamo. - Previdno.

Pomagaj ji. Dobro. Ljubica, ne bom dolgo.

Se vidiva. Glej, da bodo zavili. - Rada te imam. Bom.

Dobro zavijte.

Trdno stoji na metalčevem griču. Zunanji igralci se pomikajo levo.

Prekinjen tek in lob zunaj. Prva napaka.

Greva.

Navijači Milwaukeeja na tekmi zaskrbljeno čakajo,

medtem ko Bob Buhl s težavo išče bazo.

Mantle v skoku, met na drugo. Žogica gre v sredino zunanjega polja.

Ko se Mantle pobira, Schoendienstu zdrsne in vrže žogico na drugo, ko pride Berra.

Mantle je varen na tretji.

Schoendienst zahteva premor.

Met je bil na desno stran druge baze.

Ko je Schoendienst vrgel, ni mogel...

Daj mi eno uro. - Kar počasi, ne mudi se.

Sodnik je prisodil napako metalcu in Mantlu dovolil, da doseže tretjo,

Betti pa prvo bazo.

Skušal bo zapreti vrata.

Notranji so se pomaknili bliže.

Prihaja met.

Odbil je globoko na sredino levega polja.

BRIVEC

Padel je in izpustil žogico. Prihaja Mickey Mantle.

Aaron je padel.

Dobro. Hvala, srček. Tako pridna sta. Hvala.

Navijači lovijo sapo.

Bravesi so se izognili katastrofi in dosegli domačo bazo.

Rezultat je dva proti nič. New York vodi.

Takoj na grič. Schoendienst je globoko na desni.

Adcockov met je počasnejši na desni.

Buhl gre naprej. Kotali se. Prekršek.

Simpson in Buhl sta se napol zaletela v...

Nova hiša ti bo všeč. Zelo zadovoljen boš.

Priden fant. Poglej svojo sestro.

Covington na levi, Aaron na sredini, Hazle na desni.

Mathews na tretji, Logan vmes, Schoendienst na drugi, Adcock na prvi.

Gleda na igrišče. Žogica poskakuje na drugo.

Gre do Schoendiensta, ki jo zbije.

Prihaja Berra za igro in prihaja met.

Hvala. Dajte tja.

Simpson odbije nazaj na grič in na drugo bazo.

Schoendienst jo je ustavil.

Dobra igra, ampak ni mogel vreči.

Yogi Berra prihaja na domačo. Simpson meče...

PODZEMNA ŽELEZNICA

Zamahnil je s kijem. Prihaja met.

Dobro. Dobro, ja.

Sporočil ti bom takoj, ko kaj izvem.

Kaj pa je? - Albert.

Mrtev je.

Mojbog! Kaj se je zgodilo?

Poslušal me je. Verjel je, kar sem rekel.

Mislil je, da je v redu.

Ne moreš si očitati tega, kar naredijo drugi.

Očitati si moram, kar sem naredil jaz.

Naj pokličem Elso?

Ja. Povej ji...

Povej ji, da moram raziskati.

Naj se pripravi, da bo takoj po pogrebu z otrokoma šla k mami v Toronto.

Brez Alberta je bila možnost, da preživim, majhna.

Ampak pri Vitu je bila majhna možnost edina možnost, zato sem jo sprejel.

Potreboval sem načrt. Veliko vprašanje je bilo, kakšen naj bo.

Nekako sem moral odstraniti Vita, ne da bi vedeli, da sem ga jaz.

Rad te je imel.

Pojdiva tjale. - Najbolje, da naju nihče ne sliši.

Tu bo ravno prav. - Nihče ne posluša.

Ne vem. Lahko bi vedel. Ne vem, kaj...

Kaj si pa pričakoval od njega? Veliko ljudi je prestrašenih.

Kar govorijo pred njim ali za njegovim hrbtom...

Veš, da se Vito požvižga.

Na vse se požvižga. - Jaz se ne.

Ker ne morem ven, dokler ne prevzame zadev.

Zdaj me najbolj skrbi zate.

Spet sva na začetku, na ulici.

Frank, nikoli je ni zapustil. Že od nekdaj je na njej.

Ni uglajen. Lepo te prosim.

Kot da nikogar ne izuči.

Divja, kot da bomo izumrli kot dinozavri. Niti ne vemo, kdaj bomo umrli.

Če kdor koli nasprotuje Vitu, bo Vito sprožil vojno proti njemu.

Nekaj moraš narediti. Kar koli.

Nisi kriva ti. Kdo bi pomislil? Kdo bi si sploh predstavljal?

Nikoli. - Pri belem dnevu.

V brivnici. Kdo bi pomislil na to? Nihče.

Ampak pogumna moraš biti. Prav? Pogumna si.

Bodi pogumna za otroka.

Rad bi vse poklical na sestanek.

Kaj? - Rad bi sestanek.

Imeli smo ga pri meni. - Vem.

Niso se strinjali. - Tisto je bilo nas pet.

Govorim o vseh. O državnem odboru.

Že 30 let ga ni bilo, vse od Luckyja. - Ja, vem, vem.

Zato se mi zdi, da bi Vito zagrabil. Vedno hoče delati kot Lucky.

Če imamo ta sestanek, mu pred vsemi predam zadeve.

Ne morem jih vzeti nazaj, tudi če bi hotel.

Ko bo enkrat glavni, bomo morali narediti, kar bo rekel.

Vem. - Šef bo.

Veš, o čem govorim. - Rich, vem.

Ampak to je zame, to moram narediti.

Pravim samo, da ga moraš sklicati.

Bi ga? - Kje bi ga imel?

Kaj pa Joe Barbara? Kako je z njim? Je v redu?

Barbara? V redu je. Nekaj je imel s srcem.

Na severu ima kmetijo. Daleč na severu, skoraj v Kanadi.

Povsod okrog so kmetije. Mirno je, tiho.

Idealen kraj. - Prav.

Prav, naj bo tam.

Uredil bom. - Upam, da bo šlo.

Ampak vsi ga bodo morali ubogati. - Vem.

On bo šef.

Celo jaz, Frank. Saj veš, kaj ti govorim.

Richieju Boyu nisem hotel povedati nič. Zanj je bilo bolje, da ne ve.

Manj je vedel, bolje je bilo.

Grizem se v jezik. Žena nakupuje.

Dela to, dela ono. Načrtuje vsako minuto.

Tudi meni so všeč Giantsi, ampak ne stavim vedno nanje.

Ni ljudi. Kje so ljudje? Doma grem ven, vidim ljudi, se pogovarjam z njimi.

Veliko dreves je. Lepa drevesa, ampak ni ljudi.

Prav. Ja.

Velja.

Spet vratar.

Pravi, da Richie čaka že tako dolgo, da ga policaji podijo.

Povej, da takoj pridem.

Moraš res iti? - Ja, moram.

Samo Richie bo s tabo. - Nič hudega.

Mogoče je past. - Ne, za pasti je prepozno.

Vse bo v redu, boš videla. V redu je.

Daj no. Si zmešan? Seveda nekaj naklepa.

Ne razumem. Tokrat je drugače. - Si pozabil?

Že prej mi je kradel. Zaril mi je nož v hrbet, ti pa dvomiš.

To je mimo. Tokrat je drugače.

Ljudi ima za norca. - Ni te imel za norca.

Ljudi ima za norca, Tony.

Ves ta čas, odkar je bil ranjen... Kaj je naredil? Povej mi.

Nič, to je naredil. Kaj ti to pove? - Vseeno ga imej na očeh.

Kaj bo pa naredil? - Kako naj vem? Nekaj pač, to vem.

Razmišlja vnaprej. Pazi nanj.

Povem ti, nič ne bo poskusil.

Kako veš, kaj bo naredil? - Jaz? Kaj pa jaz vem? Ne vem.

Ja, kako veš? Rekel si, da veš. Slišal sem te.

Saj nisi govoril z njim? Saj nisi imel stikov z njim?

Klincu nisem šel niti blizu. Pravim le, da brez Alberta nima orožja.

Ti si v prednosti.

Pripeljemo se tja, poljubi prstan in ti si šef.

Ti si glavni. In potem naredimo, kar koli hočemo.

Ja, to je...

Zamudila bova.

Poglej, Palmyra.

Palmyra?

Kaj je s Palmero? - S Palmyro.

Palmyra, Palmera, saj je vseeno. - Palmyra, New York.

O čem govoriš? - Od tu so mormoni.

Mormoni so iz Utaha. To ve vsak. Utah je njihov.

Kje pobiraš take? - Ne, povem ti. Palmyra.

Ne, ne, ne. - Tam so začeli.

Tu so našli svojo zlato biblijo. Tu je bila zakopana.

Zato so ustanovili vero. - Naj vidim, če razumem.

V Palmeri so izkopali zlato biblijo, potem pa nehali kopati

in se preselili v Utah, kjer so sredi puščave ustanovili novo vero?

Tako so začeli vero. - Praviš, da je bilo tako?

To vem. - To veš. Nič ne veš.

Če nekdo kjer koli izkoplje zlato biblijo, ostane tam in koplje naprej. Je res?

Ti ne bi? Jaz bi že.

Vito ima prav. - Iskal bi druge zlate biblije.

Vito, nikogar ne briga. - Skušam logično razmišljati.

Kdo bo izkopal zlato biblijo in se preselil v puščavo? Kdo?

Povej, kdo bi to naredil.

Jaz ne bi. Ne bi.

Povej nekoga. Povej nekoga. - Ostal bi tu in kopal.

Kdo? Ti? Jaz? Kdo? - Ne vem, klinčevi mormoni.

Ne ve, kaj govori. - Kdo bi to naredil? Povedal ti bom, kdo.

Edini kreten, ki je zajebal edino stvar, ki jo je moral narediti v življenju,

zdaj pa se moram zaradi njega ponižati

pred tistim kurcem in prosjačiti za to, kar je že moje.

Tony, ustavi ga. - Vito! Vito!

Nehaj, nekoga bom zadel. - Vse nas boš pobil.

Zajebal si, pa mi nakladaš o zlatih biblijah in Palmeri?

Utihni o biblijah. - Nauči se streljati, pizdun zabiti!

Preklete biblije. - Imel si eno kroglo in si zgrešil.

Bum, bum. Bum, bum, bum.

En, dva, tri, širi, pet, šest. Znaš šteti? - Dvigalo bi se odprlo.

Pa kaj! Pa kaj! Nekdo je notri. Bum, bum, pa je.

Kakšne pa mečeš ven? - Kristus, nikogar ne briga za mormone.

Ti bom že dal Palmero, butelj.

Vsaj enkrat zini kaj pametnega. - Ja.

Od kod dobiš te podatke? - Mama mi je povedala.

Oslarija. Mama ti že ni povedala.

Pa mi je. - Pozabi preklete mormone.

Samo spravi nas tja. Spravi nas od tod. - Peljemo se na vrh, na tvoj vrh.

Pomiri se, uživaj.

Gospodje, moja žena Vickie.

Zelo sva vas vesela. - Čudovita pojedina.

To je Joseph mlajši. - Krepek sin.

To je Ducks. Pozdravi ga. - Veliko sem slišal o vas.

Kar postrezite si. Veliko je. Jejte. - Krasno je, krasno. Hvala.

Florida?

Miami? - Kdaj nas boš povabil?

Kadar hočete. - Nikoli nas ne povabi.

To je Tommy. Moja žena Vickie.

Joe Barbara je bil največji dobavitelj alkohola na severu New Yorka.

Leta sem skrbel, da mu je Urad za nadzor alkohola dal mir.

Ni bilo treba veliko, da so firbčni policaji prišli vohljat in vse pokvarili.

Davčna hoče obvestilo o kakršni koli dejavnosti, ne?

Ja. Urad za alkohol nas je opozoril.

K McFallu se je peljalo 20 avtov, veliki z velikimi prtljažniki.

V vsakem bi lahko bila kanadska pijača. Dobili smo več anonimnih namigov,

da k Barbari iz Kanade prihaja neobdavčen alkohol.

Mogoče imaš prav.

K McFallu grem popisat tablice.

Krij me.

Tamle je lokal. Pojdiva na kavo.

Malo prej si pil kavo.

Pojdiva še na eno. Pretegniva si noge, vzemiva si čas.

Nikoli ne bova prišla tja. - Bova. Ni treba, da prideva pravi čas.

Če ti tako rečeš. - V redu je.

Počasi, počasi.

Tamle je. Cesta 17. Zavij tamle.

Vidim, vidim. Nisem slep.

Ne izzivaj ga. - Samo zavij.

IZVOZ

Nočem biti predolgo tam.

Si resen? - Saj sem ti povedal.

Noter in ven. Živjo, adijo. Konec. Okronam ga in greva.

Zabava je zate in zanj. - Poznam ga. Ne sme misliti, da se obiram.

Res je. Bolj se boš obiral in pogovarjal,

bolj bo mislil, da nekaj naklepaš. - Točno.

Skupaj sta odraščala, skupaj sta bila otroka, skupaj sta kradla.

Zdaj pa sta v teh letih in se sovražita?

Marsikaj sva počela skupaj.

Ko sta bila otroka, je bilo drugače. Zaupala sta si.

Zdaj pa sta odrasla in ne zaupa ti. Nevaren je.

Ja, vem. - Tip je psihopat.

Paziti moraš, kaj rečeš, komu daš roko, koga poljubiš na lice.

V vsem vidi zaroto proti sebi. - To je problem s takimi ljudmi.

Paranoični so točno glede tistega, kar počnejo sami.

Ker nekaj počnejo, mislijo, da to počnejo vsi.

Takih se moraš paziti. - Prav imaš.

MCFALLOVA CESTA ZASEBNO

Tamle je. McFallova cesta. - Končno. Mislil sem, da smo jo zgrešili.

Počasi. Počasi. Kam divjaš?

Ne prehitro, ne prehitro. Ne gor, ne gor. Kaj delaš?

Obtičal boš. Obtičal boš.

Kako naj grem iz avta, ko visi? Kaj delaš?

Nazaj dol, nazaj dol.

Ustaviš, stopimo ven in gremo peš. Kar tu parkiraj. Dobro.

Odprl ti bom vrata.

Kako si parkiral? Kaj ti pa je?

Vito. Dobro se držiš.

Lepo, da te vidim. - Enako.

Moja žena Vickie. Joseph mlajši. - Živjo, Joe. Me veseli.

Cela je iz kamna.

V kleti imamo borove grče. V dnevni... - Kaj imaš?

Borove grče.

Grčast bor. - Grčast bor, točno.

Se ti je zmešalo?

Samo dnevna soba ima 150 m2. - Lepo.

Vztrajal je pri borovem opažu. - Ja, les. Razumem.

Joseph, si pogledal, kako je z blatom? - Sem.

Pojdi nazaj. Nočem, da kdo obtiči v njem.

Vem. Suho je. Zjutraj sem pogledal.

Dobro, poglej še enkrat. Prepričaj se.

Vse moram narediti sam. Oprosti. - Prav imaš. Ne gre drugače.

Imamo še en namig o nezakonitem alkoholu iz New Yorka, ki pride iz Kanade.

Klic je prišel iz govorilnice v lokalu v Detroitu.

Klicatelj je neznan. - Sprejeto.

Carl, Carl. Vedno se skrivaš. Pridi, pridi.

Preveč zajeten si, da bi se skrival.

V zameno za umor Alberta v brivnici je Gambino postal šef Albertove družine.

Zdaj je tako, kot mora biti. - Kje je Frank?

Prišel bo. Ni hotel priti prezgodaj. Rekel je, da noče biti v napoto.

Saj ga poznaš. Rekel je, da mora to biti tvoj dan.

Vedno diplomat. - Ja.

To je res tvoj dan. - Zelo smo veseli zate.

Policija!

Kaj se dogaja? - Ata, policaji!

Kakšni policaji? Kje? - Na travniku, kjer ste parkirali.

Zapisujejo tablice. - Kaj pa govoriš?

Videl sem jih. - Ne!

Kot otroke so nas učili, da ob besedi policija takoj zbežiš.

Opazili so me. Odhajajo. - Ne vem, zakaj bežijo.

Gotovo nekaj naklepajo. Pošljite patrulje.

Poberite vozniške in prometna dovoljenja.

Sprejeto. Dobimo se na križišču ceste 17 in McFallove.

Zdaj bo pa zabava.

Pridi, pridi. - Prav.

Bo šlo? - Ja.

Prekleto, Joey! - Zmigaj se, debeluh.

Mehkužec. Dajmo.

Odpri vrata. - Ne najdem ključev.

Gremo. Misli, Paul! - Ob živce me spravljaš.

Imaš pištolo? Znebi se je.

Kaj mečkaš? Hitro. - Ne razumem.

Vrzi jo iz avta.

Gotovo je kakšna nesreča.

Ja, nesreča je.

Znebi se je. Vrzi jo ven in gremo!

Sranje. - Ven iz blata!

Ne premakne se.

Že drugi, ki naju je prehitel. - Počakajva.

Poglej, nasad jablan. Zavij tja, pojdiva po jabolka.

Resno? - Ja.

Jesen je, sezona jabolk. Tu imajo najboljše mcintosh in granny smith.

Zavij tja. - Nisem vedel, da si kmet.

Vozniško in prometno, prosim.

Kaj se dogaja? Je kdo oropal banko? - Ste bili pri g. Barbari? Zakaj?

Ni nam treba odgovoriti, ampak ni problema. Joe je bil bolan

in prišli smo mu zaželet, naj hitro okreva.

Zamudila bova. - Ne.

Nočem zamuditi, Frank. Ti pa hočeš.

Ne moreš zamuditi, moja zabava je. Moj gost si, ne moreš zamuditi.

Samo preklemanska jabolka so. - Bi kakšno?

Samo pohiti, prosim. - Dobra so.

Osebni dokument, prosim. - Sem že mislil, da ne boste vprašali.

Ima kdo od vas policijsko kartoteko? - Povedal bom samo, koliko sem visok.

Koliko? - 180 cm.

Na dovoljenju piše 170. - Prav, zaprite me.

Upoštevajte policistova navodila.

Pozdravljeni. - Kako gre?

Zavijte tja.

Ustavite!

Pri cesti smo, poglejta. Gremo. Mogoče lahko ujamemo taksi.

Ja, ustavi taksi, Joe.

Mater! - Ujeli so nas.

Kaj je zdaj to? - Putana! Kristus!

Stojte.

Kaj pa je, policist? - Lovci smo. Lovci.

Frank, kaj se dogaja?

Poglej, blokada na cesti. - Ja.

Nekaj se je zgodilo.

Zapeljiva skozi. Vzemiva si čas.

Počasi, počasi.

Poglej.

Mati božja, Frank. Poglej. - Ja, ja.

Vsi šefi.

Kaj se dogaja?

Mojbog.

Frank Zito je. In Joey Ida iz Philadelphie.

Tamle je Nick Civella.

Santo Trafficante. Iz Havane je prišel.

Vnaprej razmišlja, vnaprej razmišlja, vnaprej razmišlja...

Frank, kaj se dogaja?

Ne vem.

Zanima me, kaj se dogaja.

Hvalabogu. Ne bodo naju ustavili.

Poglej to. - Ne morem verjeti.

Še sreča, da sva zamudila.

Ne vem, Frank. Nekaj ni v redu.

Frank.

Kaj si naredil?

Ed, vežem narednika Salerna, posebna služba NYPD.

Sprejeto.

Odlično delo, narednik. Kaj ste našli?

Ne vemo še. Ne vemo, zakaj so skušali zbežati.

Bežali so po travniku. Mafijci z vseh koncev ZDA.

Imam 63 pozitivnih identifikacij. - Ja, odlično.

Je na seznamu Frank Costello?

Costello velika živina? - Ja, ta.

Šef vseh šefov je.

Gotovo je tam. Najbrž vodi to srečanje.

Nemogoče, da ga ni.

Žal mi je, ne. Costella ni.

Zafrkavate me. Mora biti nekje tam.

Mogoče uporablja drugo ime? Kako že? - Castiglia.

Castiglia ali Frank Saverio.

Mora biti tam. Vsem tistim je šef.

Žal mi je, nobenega Castiglie ali Saveria ni.

Potrebujete še kaj? - Ni logično.

Hitro se jim je posvetilo.

Policija je zaradi vozniških in prometnih, ki jih je pobrala,

končno ugotovila, da je mafija zločinska organizacija na zvezni ravni.

Policija pokvarila mafijsko srečanje

V akciji prijeli 62 mafijskih šefov

Do takrat je šef FBI-ja J. Edgar Hoover zanikal tako obsežen organiziran kriminal.

Zaradi zadeve v Apalachinu so nenadoma vsi vedeli.

Bilo je v vseh časopisih.

Zdaj je moral priznati in začel je preganjati vse povprek.

Vse se je podrlo kot domine.

Zelo previden sem bil. Nisem pustil sledi.

Še dva zaprta na zaslišanju mafijcev

Danes je edina skrivnost brez odgovora,

kako je skupina neukih mladoletnih priseljenih prestopnikov,

ki ob prihodu ni znala angleško,

organizirala več milijard vreden zvezni sindikat,

ne da bi policaji ali politiki vedeli zanj.

Čakajte. Policaji in politiki so seveda vedeli zanj.

Plačali smo jim, da niso vedeli.

Gremo. Dajmo.

Vito se je nekaj mesecev petelinil kot šef vseh šefov,

potem pa ga je prijel FBI.

Vito je dobil 16 let zaradi uvažanja in razpečevanja mamil.

Ob tolikšni publiciteti se ni nihče izvlekel brez kazni.

Danes je večinoma vsega konec.

Vito je vodstvo prepustil Vincentu,

ampak revež je moral hoditi v kopalnem plašču

in se pretvarjati, da je nor, da se je izognil zakonu.

Grozila mu je kazenska obtožba. Bilo je neverjetno.

Zvijača s kopalnim plaščem je delovala 10 let,

preden so ga končno prijeli in zaprli.

Potem je umrl v zaporu.

Še jaz sem nekaj časa sedel. Zaradi utaje davkov.

Na neki točki so me poslali v Atlanto, kjer je sedel Vito.

Vsi so vedeli za najin spor.

Direktor zapora ni hotel vojne, dokler sva tam.

Bal se je, da kakšen vročekrvnež misli, da sva še v vojni in bodo težave.

Nič se ni zgodilo. V Atlanti sva celo sedela skupaj.

Dva starca skupaj v celici, da je bil direktor zadovoljen.

Vito je vedel, da sem vse uničil, ko sem sklical sestanek v Apalachinu.

Ampak kaj je to pomagalo? Bilo je konec. Kaj je mogel?

Pogovarjala sva se o odraščanju, o starih časih. Lepo je bilo.

Vesel sem, da sva se pogovorila.

Vito je umrl l. 1969.

V Zvezni jetniški bolnišnici v Springfieldu.

Srčno popuščanje.

Ko je umrla Anna, so jo pokopali v Vitovem mavzoleju.

Očitno je res ljubila Vita.

Težko je verjeti, ampak najbrž je res.

In Bobbie...

Kupila mi je projektor za diapozitive.

Večinoma uživam doma.

Gojim vrtnice. Lepe so.

36. VRTNI SEJEM 1972

1. MESTO

Cenejše so od konj in lepše dišijo.

Bobbie me je kar na lepem prijavila na tekmovanje.

Osvojil sem prvo nagrado.

Mogoče je koga podkupila. Kaj pa vem. Bobbie je imela prav.

Vesel sem, da sem šel. Lepo je bilo.

Prišli so samo ljubitelji rož. Niso vedeli, kdo sem.

Tudi če bi, jim je bilo vseeno.

Ko smo prišli sem, so že pobili večino Indijancev,

izkopali zlato in počrpali nafto.

Ostali so samo žejni Američani, pokvarjeni policaji in politiki.

Izvlekli smo, kar se je dalo.

Zdaj so drugi časi.

In Alto Knights? No, Alto Knights...

Življenje gre naprej. To je vse.

Frank Costello je mirno umrl 18. februarja 1973 v starosti 82 let

v bolnišnici Doctors Hospital v New Yorku.

Ob njem je bila njegova žena.

Prevod: Jolanda Blokar

Preuzeto sa www.titlovi.com