All language subtitles for Black and White Love S01E31

ČRNO-BELA LJUBEZEN

31. DEL

Najinega očeta
je ubil Namık Emirhan!

Necdeta
je dal ustreliti Namık Emirhan.

Necdet Aslan ni bil tvoj oče,
Ferhat.

Moj sin si.

Najinega očeta je ubil Namık Emirhan!
Sin Namıka Emirhana si.

Yiğit, sinko, kaj se je zgodilo?
- Ne vemo, mama, zgoraj ni nikogar.

Mogoče je prišlo od spodaj.
- Se je komu kaj zgodilo?

Kje je Ferhat? - Aslı, pomiri se,
saj bo prišel. - Kako naj se pomirim?

Edina delam paniko?
Ferhata ni in slišali smo strel.

Pogledat grem.

Aslı. Aslı, počakaj.
- V redu je.

Mami, ne razburjaj se.

Ferhat. Kaj se ti je zgodilo?
Slišali smo strel. Si v redu?

Kaj se je zgodilo? Strel smo
slišali. Povej, kaj se je zgodilo.

Vedela si, ne?

Kaj?

Kaj sem vedela?

Da je Namık Emirhan moj oče.

Ferhat.

Mami, pomiri se.

Kaj se je zgodilo?

Ferhat je izvedel,
da je Namık njegov oče.

Vedel si, ne?

Vedel si, kaj mi je Namık.
- Brat, počakaj, pomiri se.

Vedel si, ko si mi rekel,
da sem jaz črn, ti pa bel.

Pogovorila se bova, pomiri se.
Ne zdaj, pogovorila se bova.

O čem bi se pogovarjal?

Ferhat.

Poklicala sem te.
Name bodi jezen.

Na nikogar drugega.
Pusti svojega brata.

Vsi pojdite noter. - Mama, kaj
se dogaja? - Dajte. - Gülsüm.

Pojdite. To se tiče samo naju.
Pustite naju sama.

Pojdite.

Žal mi je.

Name bodi jezen,
na nikogar drugega.

Jaz sem v tej zgodbi grešnica,
odgovore terjaj od mene.

Kaj se dogaja? Zakaj smo
morali noter? Brat, reci kaj.

Je prišel Namık?
- Od kod bi prišel?

Zakaj se je Ferhat tako razjezil?
Se je pojavil Namık in vse pokvaril?

Nič takšnega ni, Gülsüm.
Bi ga Ferhat kar tako pustil?

Vedeli bi, če bi prišel, Gülsüm.

Ferhat je mogoče
ustrelil strica Namıka.

Mogoče ga je celo ubil.

Zakaj me tako gledate? Mar nismo
slišali strela? - Jülide, prosim.

Poglej me, Ferhat.

Ne bodi tiho, vpij.
Zahtevaj odgovore.

Odgovorna za to grozno resnico
stoji pred teboj.

Kaj čakaš? Zahtevaj odgovore.

Daj, sinko, daj.
Požigaj in uničuj.

Kaznuj me.

Sita sem živeti s tem grehom,
Ferhat.

Pošlji takšno mater k vragu.
Prekolni me.

Ker sem vas rodila,
nisem pa vam bila dobra mati.

Jezen si.

Ta, ki si ga poznal kot strica,
je tvoj oče.

Sprašuješ se, kdo je ta,
ki si ga poznal kot očeta.

Pravico imaš biti jezen.

Vedi pa, da usoda ni bila
kruta samo do tebe.

Tudi meni ni prizanesla.

Četudi me zdaj ustreliš,
ne bom krvavela.

A še vedno sem tvoja mama.

Daj, Ferhat,
ubij me. Odreši me.

Reši sebe in reši mene.

Ne moreš biti moja mama.

Bog, lepo te prosim,
naj se nič ne zgodi.

Vedela sva, da bo prišel ta dan.
Počakati morava, kaj se bo zgodilo.

Mama. Si dobro? Kaj se dogaja?
Kje je brat?

Odšel je.
- Kako je odšel? Kam je odšel?

Malo bom legla.

Ferhat.

Ferhat, ne odhajaj, prosim.

Prosim, ne odidi. Ne zanima me,
kaj si naredil Namıku.

Pojdiva skupaj. Ne hodi sam,
ker sam temu ne boš kos.

Je šel?

To ni v redu, Yiğit.
Sam temu ne bo kos.

Moj brat je močan,
se bo že izvlekel.

In če je ubil Namıka?
Kaj bova, če mu je kaj storil?

Ne vem, Aslı,
kaznovan bo.

A nič ne bo večje od kazni,
ki si jo je dal sam.

Kako si pa ti?

Kot nekdo,
ki je izgubil brata.

Ti si moje upanje, Aslı.
Samo ti.

Mama se bo jutri obnašala,
kot da se ni nič zgodilo.

Ti si edina,
ki mu lahko pomaga.

Jaz lahko le od daleč gledam.
In čakam.

Mami, si dobro?
- Gülsüm, pusti me, prosim.

Kako naj te pustim?
Bolna si videti.

Bleda si kot stena.
Kaj se je zgodilo?

Nič samo malo se mi vrti.
Kmalu mi bo bolje.

Zakaj sta se morala z bratom
pogovoriti na štiri oči?

Pogovor med materjo in sinom, pač.

Paziti moraš nase,
ne smeš se tako razburjati.

Ne bom se, nič ne skrbi.

Kako naj me ne skrbi?
Bolna si.

To si prikrivala
in ne bi izvedela,

če ne bi prebrala zdravnikovega
sporočila. Zakaj si molčala?

Nisem hotela, da bi bili žalostni.
Zdravim se.

Kaj pravijo zdravniki?
- Tablete jemljem,

ki naj bi zmanjšale tumor,
a me bodo lahko operirali.

V redu. S tabo bom šla
na naslednji pregled.

Kar daj, zdravnika boš lahko
vprašala, kar boš želela.

Ne bodi žalostna.

Tumor se bo zmanjšal
in operirali te bodo.

Premagala boš bolezen. Vedno bom
ob tebi. Skupaj se bova borili.

Ne bom te pustila same.

Premagali bova bolezen.

Yiğit, zanima me,
kam je šel Ferhat.

Nekaj mu je prišlo na nos.
Zakaj bi sicer prišel?

Dober dan. - Dober dan. Dobrodošli.
- Hvala. - Dober dan, gospod tožilec.

Je g. Ferhat doma?

Je kaj narobe?
- Družinske zadeve.

Zakaj ste prišli? Imate kaj novic
o Namıku Emirhanu? - Ne, nobenih.

Očitno motim.
- Sploh ne, izvolite.

Izvolite, prosim.

Dober dan, dobrodošli. Boste
kaj spili? - Mrzlo vodo. - Seveda.

Radovedna sta. - Vesta, da iščemo g.
Namıka in njegovo ženo, İdil.

Ja. - Je kaj narobe?
- Ge. İdil se je mogoče kaj zgodilo.

Je niste našli?
- Žal ne.

Ne kartic ne telefona
ni uporabila.

Zašli smo v slepo ulico.

Mojbog.
- Hvala.

Mislite, da je İdil mrtva?
- Verjetno je bila umorjena.

Njen avto smo našli v gozdu zunaj
mesta. Nikomur se ni oglasila.

Prekleto.

Si dobro? - Dobro sem, samo nerodna.
- Pospravila bom.

Preprogo sem uničila.

V tej hiši je zelo napeto.
Tega nisem vajena.

Roke se mi tresejo.
Opravičujem se.

Si je bila ga. İdil
s kom v hiši blizu?

Ste slišali,
da se s kom ne bi razumela?

Z nikomer v hiši
si ni bila blizu.

Večinoma je bila
v družbi g. Namıka.

Ne vem,
če je imela kaj prijateljev.

Kaj pa vi, gospa?

Če sem iskrena...

Bila je zelo hladna ženska.

Z g. Ferhatom sem hotel govoriti,
ampak menda ga ni. - Ne, ven je šel.

Vem, da je z go. İdil sodeloval
v podjetju. Upal sem, da kaj ve.

Naj me pokliče. - Seveda, rekla mu bom.
- Obvestite me, če boste kaj izvedeli.

Seveda vas bomo.

Hvala.
- Lep dan želim.

Najin pogovor še ni končan.
Nadaljevali bova, ko se vrneš.

Lepo se imej.

Ne. Jülide tega ne bi naredila.
Hülya, to so neumnosti.

Tukaj si, kača. Ubila te bom.
- Kaj ti pa je?

Pusti me, delo imam. - Bi mi rada
kaj povedala. V obraz mi daj.

Kaj naj ti povem?
Kaj naj ti povem?

Zakaj si me pred tožilcem
tako gledala? - Saj te nisem.

Te neumnosti,
ki se ti pletejo po glavi,

si boš izbila iz misli.
Prejšnjič te je rešil Ferhat.

Ferhata ni več.
Z možem bosta končala na ulici.

Mojbog. Kako boš pa to dosegla?
Pomiri se in se ne precenjuj.

Bom. Ne poznaš me. Ubila
te bom, ubila te bom!

Pusti me.
- Ubila te bom, ubila te bom. - Hülya.

Ubila te bom!
- Jülide, kaj počneš?

Za koga se pa imaš? Tu nisi nič.
Poberi se. - Jülide.

Jülide, kaj se dogaja?

Na koncu sem z živci.

Opravičujem se.

Stopi z mano.
Pogovorili se bova.

Si dobro?

Kaj se dogaja, Jülide?
Kakšne težave imaš s Hülyo?

Slišala sem, kaj si rekla Suni.
Me hočeš osramotiti?

Jaz nisem kriva.
Ves čas nekaj namiguje.

Vse se je obrnilo na glavo.
Namıka ni, Ferhat je odšel.

Morala bi mi biti v oporo,
a se raje spravljaš na Hülyo.

Kaj naj naredim?
Povej mi, teta.

Namesto meni, verjameš služkinji.
Kaj naj naredim?

Samo mir hočem.
- Za božjo voljo, v tej hiši ni miru.

Ti to še vedno ni jasno?
- Saj ti ni treba živeti tukaj.

Ni treba.
Preseli se v najeto hišo.

Me mečeš ven?
- Ne, ne mečem te ven.

A, če se z nikomer ne razumeš,
če ti ne dajo miru, se pač preseli.

Samo zaradi služkinje.
Zaradi nje se boš odrekla nečakinji?

Nikomur se ne odrekam.
Siliš me v to.

Te nisem sprejela,
ko si potrebovala streho nad glavo?

Te nisem varovala, poslušala,
skušala razumeti?

A vse od svojega prihoda
povzročaš težave.

Še zdaj ne morem verjeti,
da si se spentljala z Namıkom.

Sploh ne vem, če si dejansko užaljena,
ali se samo pretvarjaš. - Sem samo...

Ne bom te poslušala, Jülide,
ker nisi iskrena do mene.

Potem ti nimam več kaj reči.
V redu, naj bo tako.

Za Ferhatom moram.
Ti pa, prosim, pojdi.

Tam ti bo všeč. Spočij si.
In nekaj časa ne govori z mano.

Prav.

Oštevaš me kot otroka
in potem odsloviš.

Plačala mi boš za tole.
Za vse, kar si naredila mami in meni.

Plačala boš.

Teslo, je avto v garaži?
Mi daš ključe?

Jaz te bom peljal.
- Sama bom šla.

Aslı, nikar. Naj grem s tabo.
Greš iskat Ferhata? - Ja.

Saj ne veš, kje je.
- Ga bom že našla.

Kakšen je ta svet, oče?
Kakšna je ta usoda?

Kar si me naučil,
da je prav in narobe...

Izgubil sem se.

Potolčen sem.

Prišel sem k tebi, ampak...

Tudi to ni pomagalo.
Učil si me, kaj je prav.

Brivec Necdet,
potegnil si me iz slepe ulice,

potem pa si umrl.

Žalosten sem bil, ko si umrl, veš?
Kričati sem želel.

Reči sem hotel,
naj mi vrnejo očeta.

Še veliko dni
bi morala preživeti skupaj.

Tistega dne so umrle vse moje sanje,
vsi moji upi.

Del mene je umrl s teboj.

Danes so te ubili še enkrat,
oče.

Hudo so me prizadeli.

Niti brivca Necdeta
nimam več v oporo.

Moje sanje so uničene.

Kako bom zdaj prilezel iz teme?
Tako ne morem naprej.

Kako bi ti bilo, če bi izvedela,
da tvoj oče v resnici ni tvoj oče?

Kaj bi naredila?
Pomisli, kaj vse boš uničila.

Ferhat ne bo dobil Namıka,
Necdeta bo izgubil.

V redu, se slišimo.

Yiğit, sporočili ti bomo, ko se
Ferhat vrne. Zdaj je jezen, ne oglasi se.

Aslı je šla za njim.
Pripeljala ga bo nazaj.

Ljubica.

Upam, da bo vse v redu. Ne skrbi.
- Kje je babica?

Glava jo boli.
Rekla je, naj ti jaz dam poljubček.

Ji boš dala poljubček od mene?
- Seveda.

Sinko, pridi v avto.

Gülsüm, je mama dobro?

Dobro je. Saj poznaš njune prepire.
Razburila se je. - Prav.

Gülsüm.

Kaj se je zgodilo?
Zakaj si žalostna?

Mami je bolna, Abidin.
- Kako to misliš? Kaj ji je?

Možganski tumor ima.
- Kaj govoriš, Gülsüm?

Nedavno je izvedela
in prikrivala vsem.

Mislila sem,
da se je pogovarjala z Namıkom,

zato sem brskala
po njenem telefonu.

Ne joči, Gülsüm.

Močna ženska je.
Skupaj bomo to premagali.

Vem. Vem, da je močna.

Vse bom dala od sebe,
da ostane z nami,

ampak bolna je.

Mojbog.

Kdo je?
- Ljubica?

Cüneyt.

Kaj se dogaja?
- Si priletel sem? Kaj si naredil?

Seveda, krila so mi zrasla
in sem priletel k tebi. Kaj je?

Ne stoj na vratih, vstopi.

Dobrodošel. - Kdo je kriv
za ta tvoj žalostni pogled?

Ne gledam žalostno, Cüneyt.

Tista trapasta služkinja Hülya
mi je težila.

Aslı jo je branila.
Veš, kaj mi je rekla?

Da ji delam sramoto.
Gospe delam sramoto.

Pa kaj?

Ti nekaj povem?

Ve ženske ste čudaške.
Obsedene ste.

Ta je rekla to, ta je naredila ono,
to se je zgodilo.

Res ste obsedene
z bedarijami.

Kitajci imajo dober pregovor.

"Harakiri kun hara tak tak"

Uporabljaj samo svojo glavo.

Še vedno se norčuješ.
Ne vidiš, kako se počutim?

Aslı me je prizadela.
Pojma nima.

Ne ve, kaj pomeni biti sam,
potrebovati nekoga. Nič ne ve.

V moževi hiši
igra princeso.

Ampak ji bom že pokazala.
Pokazala ji bom.

Plačala bo za vse, kar mi je naredila,
ali pa mi ni ime Jülide.

Res si jezna nanjo.

Oprosti, da ti vse to govorim.

Ne, ne, seveda mi povej.
Mojbog. Zato sem tu.

Komu boš povedala,
če ne meni?

Včasih se pohecam, v
resnici pa sem zelo čustven.

Včasih sem vesel
in včasih žalosten.

Pod to karizmo se skriva
čuteč moški.

Tudi nakladanje ti gre.

Čudne stvari govoriš.
Brez repa in glave so.

Tjavendan govoriš.
Nič nisem razumela.

Neposreden bom.
Do tebe gojim močna čustva.

Obračunal bom z vsemi,
ki te bodo prizadeli.

Je to izpoved ljubezni?

Ne boš več žalostna,
ker sem jaz s teboj.

Skupaj se bova maščevala.

Briga me za Aslı in Cema.
S teboj sem.

Drugačen si od vseh.
- Verjetno res.

Odslej bova skupaj.
- Vsekakor.

Dogovorjeno.

Kaj se greš, Ferhat?

Iz hiše si šel s pištolo, Namık
je izginil. Ne vemo, kaj si storil,

potem pa kar izgineš. Kaj se greš?
- Rad bi bil sam. Pusti me.

Zakaj naj te pustim?
Zakaj si tako jezen?

Kamorkoli boš šel,
povsod te bom našla, Ferhat.

Nisi izgubila upanja
za tega pacienta, doktorica?

Ne, nisem ga.
Zakaj bi ga le?

Zaljubljena sem vate.
Ljubim te.

To je moje upanje.

Ne zapuščam ljudi,
ki jih imam rada.

Vsi so odšli.
Brivec Necdet je odšel.

Na njegov grob sem šel,
mu zaupal,

ga prosil za nasvet,
a me ni poslušal.

Tudi on me je zapustil.
Kot vsi.

Nihče te ni zapustil.

Jaz sem tukaj, Ferhat. Jaz.

Nisem te zapustila,
tukaj sem.

Je špecanje tožilcu
tudi ljubezen?

Ja, je, ampak preveč si slep
da bi to razumel.

Življenje ni črno in belo.

Ne vprašaš se
po razlogih za dejanja drugih.

Če se ti kdo zlaže,
glava preč in konec.

Tako je, prav imaš.

Jaz pa nisem takšna,
Ferhat.

Z razlogom sem molčala.
Nisem ti mogla povedati.

Ja, vedela sem,
da je Namık tvoj oče.

Ga. Yeter me je rotila,

rekla je, da boš Namıka ubil,
če izveš.

Rekla je, da ti bom tako
ukradla otroštvo

in še enkrat ubila brivca Necdeta.
Nisem ti mogla povedati, Ferhat.

Tožilcu sem pomagala,
da ne bi kaj naredil Namıku.

Kaj pa bi naredil? Povej.
- Ni več pomembno. - Povej.

Nič ne bo, kar povej.
- Nisem hotela, da ubiješ svojega očeta.

Ne skrbi, Namıka nisem ubil.
- Kaj pa si storil?

Kakšen moški si?

Kakšen človek si?
Kakšen?

Takšen izdajalec, tako nepošten
človek ne more biti moj oče!

Sem sin brivca Necdeta,
ki si mi ga vzel, ko sem imel 12 let.

Ferhat, sin moj...
- Nisem tvoj sin!

Si, pa če to še tako zanikaš,
Ferhat.

Moj oče je brivec Necdet.
Brivec Necdet.

Potem pa me ustreli, Ferhat.
Pritisni na petelina.

Saj si že mrtev.
Ne zaslužiš si krogle.

Ti si ničla. Nula.

Nula.

Ferhat.

Ferhat.

Četudi mi obrneš hrbet,
resnice ne moreš spremeniti.

Moj sin si!

Si sin Namıka Emirhana.

Ferhat! Ferhat!

Odšel si in ga pustil tam?
- Ni pomembno.

Ne goji več upov, doktorica.
To je konec poti.

Ne morem te držati za roko,
če sem sam čisto izgubljen,

sicer se bova oba izgubila.
- Ne bova se, nič ne skrbi.

Nisem to, za kar me imaš.
Razumi to in me pusti.

Povedala sem ti, da ljudi prepoznam
po ranah. Tega se ne grem več.

To delaš, da bi odšla,
ampak jaz se tega ne grem več.

Oglasi se, oglasi se, daj.

Cüneyt, pohiti.
- Nočem oditi.

Pojdi, prosim.
Nisi prišel zaradi tega. Ne skrbi.

Daj mi še en poljubček.
- Pojdi že, Cüneyt. - Daj.

Telefon ti zvoni.

Kdo je to?

Oglasi se.

Halo?
- Zakaj se ne oglasiš, bebec?

Dragi striček.

Mislil sem, da si pozabil name,
ko tako dolgo nisi nič poklical.

Kaj počneš lepega?

Skrajšaj in mi pomagaj.
Že več ur tičim tukaj.

Danes imam
nekaj osebnih opravkov.

Ne moreva sodelovati.
Tokrat ne računaj name.

Poslušaj, kreten.
Celo življenje ne moreš bežati.

Dobro me poslušaj.
Bolje bo zate, če mi pomagaš.

Če vztrajaš, bom pa prišel.
Kje si?

Na to ne bi nihče pomislil.

Res si pravi šakal.
Sem že na poti.

Kaj je rekel?
- Rabi mojo pamet.

Prosil me je za pomoč.

Rekel mi je, da ne more brez mene.
Pogledat grem, kakšne težave ima.

Upam, da najina zverca
ne bo tako trmasta kot ti.

Kaj se dogaja?
Zakaj si ustavila, Aslı?

Ferhat, ravno sem te hotela poklicati.
- Kaj se dogaja?

Hasret, pridi.

Zdravo.
- Zdravo.

Mustafa in Hasret sta pobegnila?
- Kam sta pobegnila?

Pobegnila sta, da bi se poročila,
a se jima nenehno kvari avto.

Prenočišče iščeta.

Zakaj preprosto njenega očeta
ne prosiš za njeno roko?

Ne vrnem se več v tisto hišo.
Ljubiva se.

Povejte, če nama boste pomagali,
sicer bova iskala naprej.

Pridi, sama bova nekaj našla.

Pridita. Pridita.

Sedita v avto.
Sledite mi.

Dajta. Ni takšen kot zgleda.
Vzemita prtljago.

Dajta, dajta.

Nikomur drugemu ne škoduje
razen samemu sebi.

Tako je, kaj? Praviš,
da ne moreš nikomur zaupati.

Poglej, kje si bil in kje si zdaj.
- Tako je, Cüneyt, nikogar nimam.

Na nek način moram pobegniti.
Tudi ti nisi v dobrem položaju.

Prijatelj je tisti, ki je tudi sam
na tleh. Nikomur drugemu ne zaupam.

Tudi meni ne bi smel.
Pošteno si se zafrknil.

Druge sem zafrknil.

Gülsüm in Abidin
sta policiji predala posnetek,

na katerem razlagaš,
kako si ubil Cema.

Poslušal sem ga, preden sem odšel.
Policija ga ima.

Povedal jim boš, kaj si naredil.
Povedal jim boš, da si ubil Cema!

Nič ne morejo dokazati,

pištoli sem zamenjal.
- Utihni.

Tudi ti moraš čimprej stran.

Načrt imam,
a tudi manjšo težavo.

Tvoja težava je denar.
Lahko jo rešim.

Še imaš denar? Ti niso blokirali
računov? - Dovolj bo za oba.

Za tri bo moralo zadostovati.
- Kaj se dogaja? - Kaj imaš v mislih?

Se da priti v hišo?

Je kakšna ključavnica,
ki je Cüneyt ne odpre?

Ne moreš bežati tako ranjen.
K zdravniku bi moral.

Dobrega poznam.
- Ne trapaj, Cüneyt.

Zaupaj mi, stric,
k pravemu te peljem. Ne skrbi.

Bog naju bo varoval.

Saj greva.

Nocoj ne prideš?

Razumem.

Ubogala sem te in šla iz hiše.
Ni ti treba skrbeti.

V redu. V redu, prav.

Se vidiva.

Mami, sem že nazaj.

Mami, utrujena sem.
Napol mrtva sem.

Ni mi hotel
dati na kredit, a sem uredila.

Mami?

Mama. Mama. Mama.

Mami, kaj si naredila?
Mami, kaj si naredila?

Mami, zbudi se, prosim.

Prosim, zbudi se, mami.

Tja pojdita.

Najprej naj pojesta,
potem se bomo pogovorili.

Saj poznava njun problem.

Njen oče jo je hotel poročiti
s kom bogatim, pa sta zbežala.

To ni samo težava očeta,
ki ne razume ljubezni. Še nekaj je.

Na. Res si sumničav.

Punca je korajžna,
fant pa prestrašen.

Zakaj le? - Ne vem. - Po večerji
se bova pogovorila z njima.

V redu. - Potem bova vedela,
kaj je njuna težava.

Kako si pa ti?
- Trudim se biti dobro.

Tokrat ne začni takoj uničevati.
Raje me poslušaj,

zaupaj mi.

Ferhat, pogovori se z mano.
Sam temu ne boš kos.

Ne govori mi, kaj naj delam,
doktorica. - Zakaj ti ne bi?

Ti meni vedno komandiraš.
Kaj ko bi tokrat ti ubogal mene?

Marsikaj se ti je zgodilo,
ko me nisi ubogala, ne? - Mogoče.

To obžalujem.
Vsaj enkrat me poslušaj, prosim.

Ne vpletaj se.
- Na to pa kar pozabi.

Hvala.

Kje je drugi varnostnik?
Tudi Tesla ni.

Je zdaj pred hišo samo eden?
Kje so pa domači? - V hiši.

Dobro.

Takole.

Skupaj spijva čaj.
- Samo tvoj je dober.

Se tukaj zabavate, namesto da
bi bili pri vratih, g. Teslo?

Opravičujem se.
Fantje so tam.

Prav gotovo. Potem pa ne bo
nihče kriv, ko bodo vdrli.

Opravičujem se.

Boste čaj, ga. Handan?
- Ne bom. Kje so vsi?

Reci jim, naj se zberejo,
ker se moramo pogovoriti.

Ga. Yeter in gdč. Gülsüm sta zgoraj.
Povedat jima grem.

Ga. Yeter, smem?

Naprej, Hülya.

Ga. Yeter, ga. Handan je prišla.
- Handan? Kaj pa hoče?

Pogovoriti se želi.
Čaka vas v salonu. - V redu.

Ga. Yeter, ste dobro?

Dobro sem. Zavrtelo se mi je,
ko sem vstala. Pojdi, Hülya.

Reci ji, da pridem.
- Ste prepričani? - Pojdi, dobro sem.

Bog, pomagaj mi.

Njen oče ne dovoli? - Tako je, brat.
- Hčera ne dajejo fantom brez služb.

Ni nobenega drugega razloga?
- Povedal sem, za denar gre.

In kaj se bo zgodilo zdaj?
Se bosta poročila

in ga preprosto
postavila pred dejstvo?

Ni tako preprosto, kolega.

Rada sva se imela
že kot otroka.

Mustafa me je povsod spremljal.

Ko sem šla po vodo,
je hodil za menoj.

Zelo te ima rad.
- Tudi jaz imam rada njega.

Skupaj sva, drugo pa ni pomembno.
Zadošča mi, da je Mustafa z menoj.

Lahko živim tudi
v majhni hišici.

To je ljubezen, kolega.
Tudi ti jo poznaš.

Moški smo malo trapasti.

Res je tako. Brez ljubljene
ženske smo povsem izgubljeni.

Hasret me dobro pozna.
Čisto vse ve o meni.

Rečem ji, da nisem lačen,
a ona ve, da sem.

Pogleda me v oči
in takoj ve, če imam težave.

Vse težave pa minejo,
ko me prime za roko.

Pa bosta pomirjena, če to naredita
brez očetovega blagoslova?

Sta razmišljala?
- O čem naj razmišljava? Ljubiva se.

Odločitev za poroko
ni preprosta.

Ne morem živeti brez Mustafe.
Tudi ti ljubiš svojega moža.

In on ljubi tebe. Ves čas te gleda.
Nimam prav? - Če ti tako praviš.

Zdaj je, kar je.
Bova videla, kako se bo razpletlo.

Hasret ne bom zapustil.
Odločila sva se

zbežati.
Vztrajal bom do konca.

Vse je šlo k vragu. Klicala sem
v podjetje, pa se nihče ne oglasi.

Tukaj vsak dela,
kar se mu zahoče.

Teslo leta okoli žene,
Ferhat je bogvekje...

Govorila sem vam, vas svarila,

ampak seveda me niste ubogali.

Ubogi Namık ima težave,

tukaj pa se vsak
briga samo zase.

Namık ni v težavah,
pred zakonom beži.

Čaka ga kazen
za vse njegove grehe.

Ljudje ga blatijo,
ti pa vse verjameš.

Sram te bodi. Vse naj vas bo sram.
Seveda ste se polastili tudi hiše.

Uživate v njej.

Namık je vsa ta leta
skrbel za vas,

vi pa verjamete govoricam.

Še dobro, da nisi brata kar ubila,
da bi prišla do dediščine.

Mama, o kakšnem ubijanju
in dediščini govoriš?

Pohlepneži so sposobni marsičesa.
Odpri oči in se čimprej reši.

Ubogaj svojo mamo.
Ta ženska je vsega sposobna.

Dovolj, teta. Ne govori tako z mamo.
Ne veš, kaj preživlja.

Gülsüm.

Navajeni sva,
da teta govori takšne stvari.

Pusti jo. Naj misli, kar hoče.
Če ji kaj ni všeč, lahko gre.

Nikamor ne bom šla.
Moj dom je tukaj.

Saj ti ni treba oditi. Ostani.
Mi gostov ne odganjamo.

Ostaneš lahko,
kolikor dolgo želiš.

Kaj delaš? - Posteljnino iščem.
- Zlezi dol, bom jaz.

Zakaj? - Z dojenčkom ne smeš plezati.
- Pazljiva sem, ne skrbi.

Vzemi.
- Ne rabim vsega.

Lahko bi bila previdnejša.
Moraš res vse delati po svoje?

Takšna pač sem.

Otroka sta utrujena. Postlala jima bom,
da bosta lahko šla spat.

Hudo mi je zanju.
- Vsak živi, kot si je izbral.

Samo skupno življenje si želita ustvariti.
Tudi midva sva imela takšne sanje.

Niso se nama uresničile, ne?
Ne uresničijo se vse sanje.

Življenje je težko.

Življenje ni težko,
ljudje so težki. - Kaj mi govoriš?

Da rad vržeš puško v koruzo.
Ko pride do težav, bežiš.

Ta dva otroka nimata ničesar.
Eno potovalko in ljubezen. Nič drugega.

Bi bilo njuno življenje lažje,
če bi obupala?

Reci kaj.

Oprostita, da sva kar vstopila.
- Nič hudega, postiljam.

Pomagala bom. Mustafa, ti...
- Ne, sama bom.

Krasen par sta. Prepričana sem,
da sta imela prečudovito poroko.

Prečudovita je bila.

Si jo hitro zaprosil?
Gotovo je takoj privolila.

Seveda,
hitro je privolila.

Samo malo prigovarjanja je bilo potrebno.
- Tako je in zdaj se me ne more znebiti.

Zakaj bi se hotel znebiti človeka,
ki ga ljubiš? Ferhat te ljubi.

Ne vem, njega vprašaj.
Ferhat?

Seveda, mali.
S tem nimava težav.

Srečo sta imela,
da je šlo vse kot po maslu.

Bog naj vaju obdrži skupaj.
Moj oče pravi, da je življenje težko.

Tvoj oče vaju je gotovo
podpiral in spodbujal.

Nista še poročena,
zato boš ti spala pri Aslı,

ti pa stopi z menoj.

Zraven mize za biljard je sef.
Noter je denar.

Tukaj je koda. Zapomni si jo.
Vzemi denar in pridi. Preprosto.

Fino so te stisnili v kot,
vznemirjen se mi zdiš.

Celo Cüneyt
kdaj naredi napako. Mojbog.

Kaj bom imela od tega?

Sram te bodi.
Nisva rekla, da bova držala skupaj?

Na skupno pot sva stopila.
Odšla bova. Kaj še hočeš?

Če ti tako rečeš, prav.
Glede Aslı pa mislim resno.

Nikamor ne grem,
dokler se ji ne maščujem, Cüneyt.

Potem grem lahko
s tabo kamorkoli.

Pojdi po denar in se vrni sem.

Potem lahko z Aslı delaš,
kar te je volja. Ne briga me.

Prinesi denar, da bova lahko
odšla. - Uredila bom.

Oče?

Ti nisi moj oče.
- Tvoj oče sem.

Ferhat, nikar!

Ferhat!

Ferhat, kaj si naredil?
Ferhat, kaj si naredil?

Oče. Oče.

Kaj si naredil?
Pritisni na rano.

Oče, oče. Oče, oprosti mi.

Oprosti mi, oče.

Ferhat.

Mustafa. - Dobro jutro.
- Dobro jutro. Si videl Ferhata?

Ko sem se zbudil,
ga ni bilo.

Mojbog.

Ferhat.

Ne stoj tam, da ne zleti kaj vate.
- Nič mi ne bo. - Trmasta si, veš?

Brivec Necdet
je bil tako trmast kot ti.

Ne bi umrl,
če bi me izročil Namıku.

Gülsüm in Yiğit
bi še vedno imela očeta.

Yiğit mi je rekel, da je on bel,
jaz pa črn. Vprašal me je, čigav sin sem.

Nisem ne Namıkov
ne Necdetov.

Ni treba, da si od koga,
Ferhat.

Ti si Ferhat.

Moj mož si.
Oče mojega otroka.

Moški, ki ga ljubim.
Ni treba, da si še kaj.

Je imela smrt brivca Necdeta
kakšen smisel?

To, česar se je bal,
se je vseeno zgodilo.

Vzel sem pištolo in moril.

On niti mravlje ni pohodil,
jaz pa sem postal morilec.

Ti nisem rekel, da ne stoj tam?
- Nič mi ni.

Nič ti ni, kaj? Pojdiva.

Dobro jutro.
- Dobro jutro.

Drugič pridita pravočasno.

Hülya, kje je moja mama? Ni je v sobi.
- Zgodaj zjutraj je odšla s taksijem.

Seveda jo je zmotil
moj prihod.

Ni mogla igrati gospodarice hiše,
pa je odšla.

Kako je Vildan, mama?

Po telefonu mi je rekla, da je
dobro, ni pa bilo tako slišati.

Bolje je, kot je bila tukaj.
Ko hišo dobimo nazaj, se bo vrnila.

Kaj govoriš, mama?
Kako nazaj?

Govorila sem z odvetniki.
Jutri boš vložil tožbo.

Mama, od kod pa zdaj to?
Res nimamo drugih težav?

Hiša ima zame čustveno vrednost.
Nikomur je ne bom prepustila.

Stric je rekel... - Tvoj stric
je odločal, ko je bil tukaj.

Ker ga ni, kot najstarejša
v družini, odločam jaz.

Se ti gre še vedno
samo za premoženje, teta?

Hiša naju sploh ne zanima.
- Gülsüm, ne govori tako.

Boš že videl, kaj bo.
Ubogaj mater.

Mama, končajmo to debato.

Ko se bo vrnil Ferhat,
bo vse po starem, nič ne skrbi.

Kdo je Ferhat?
Ti si Namıkov pravi nečak.

Pravico imaš do premoženja,
ker Namık nima otrok.

Dobil boš, kar ti pripada.

Če za to ne boš poskrbel sam,
bom pa jaz.

Res ni nič z očesom?
- Ne, malce sem se pretvarjala,

sicer bi posekal cel gozd.
- Potem si zaigrala. - Seveda.

Mustafa. Mustafa.

Mustafa. Mustafa. Mustafa.

Po glavi so ga udarili, Ferhat.
- Hasret. Hasret.

Kaj je s Hasret?

Alper, ne delaj tega.
- Ne joči. Ne glej me, obrni se.

Bratec,
kaj mi boš naredil?

Ubil te bom.
Moram te.

Očetu reci, da sva zbežala.
Nič mi ne naredi, prosim.

Oče ne razume.
- Stoj, mladenič.

Ne približuj se mi.
- Kaj se dogaja? - Ne hodi blizu.

Ne vpletaj se.
Hasret nas je osramotila.

Družini moram povrniti čast,
sicer ne bom pravi moški.

Najprej se pogovoriva.

Počasi, počasi.

Počasi. - Hasretin brat je prišel.
Ubil jo bo.

Nič se ne bo zgodilo.
Počasi, počasi vstani.

Kaj se bo zgodilo, ko ustreliš?
- Mrtva bo, naša čast pa rešena.

Skupaj s sestro boš umrl tudi ti
in izgubljeni bosta dve življenji.

Meni se ne bo nič zgodilo.
- Ni tako preprosto, junak.

Tega umora ne boš pozabil.
Vsako noč boš sanjal o tem.

Ko bo sestra umrla
v tvojih rokah,

bo konec tvojih sanj,
tvoje mladosti, tvojega življenja.

Ne boš več našel miru.
Veš, kaj je najhujše?

Nikoli si ne boš odpustil.

Kako veš? Kako ti to veš?
Si kdaj koga ubil?

Jaz to dobro vem.

Moram, nimam izbire. - Imaš.
Sam si začrtaj pot.

Ne boš naredil,
kar ti je naročil oče.

Moškosti in časti ne dobiš
z umorom sestre.

Ne dobiš je s pištolo.

Kako naj očeta
pogledam v obraz?

Moškemu, ki ti je dal pištolo,
lahko še rečeš oče?

Oče noče,
da njegov sin postane morilec.

Je moški, ki hoče, da njegov sin
ubije njegovo hčer, sploh oče?

Pravi oče svojega otroka
ne pošlje v tak pekel.

Izpusti pištolo
in objemi osebo, ki te ima rada.

Če pritisneš na petelina,
nikoli več ne boš videl svoje sestre.

In s teboj bo konec.

Sestra.

Moj dragi brat.
- Oprosti mi, sestra.

Prečudovit moški si.

Kaj je, grduhinja?
Si žalostna, ker me vidiš?

Ne. Ga. Aslı ti je rekla, da odidi,
Zakaj si prišla, ko je ni doma?

Pametnjakovička,
seveda vem, da tete ni.

Prišla sem po svoje stvari.
- Kar izvoli.

Je kdo doma?
Rada bi pozdravila Gülsüm in druge.

Na vrtu so. Lahko jih vidiš,
ko boš končala. - Hvala.

Srečno pri delu.

Trapa.

Ga. Handan, pozdravljeni.

Pozdravit sem vas prišla, ker mi je
Hülya rekla, da ste tu.

Kako ste? Je Vildan dobro?
- Dobro je.

Pojdi, delo imam.
Pozneje lahko poklepetava.

Srečno pri delu.

Kako lepo.
Krasno za mojega sinka.

Krasno.
Poglej, kaj je kupila babi.

Tudi kopalke sem mu kupila.

Poglej, kako majhne so.
- Navdušena sem.

Spraševala sem se,
kam si šla tako zgodaj. Po nakupih?

Zgodaj sem vstala. Nisem mogla
sedeti s čarovnico Handan

in sem se šla sprehodit.
- Če bi mi rekla, bi šla s teboj.

Prihodnjič bova šli skupaj.

Daj mi oblekice. Hülya
jih bo oprala in zlikala.

Si videl,
kaj ti je kupila babica?

Prosim?
- Dober dan. Govorim z go. Yeter?

Njena hči sem, izvolite.
- Iz klinike kličem.

Se je kaj zgodilo?
- Ga. Yeter je pozabila izkaznico.

Sporočam, da ne bo mislila,
da jo je izgubila. - Razumem.

Iskat jo bom prišla, hvala.
Mi lahko poveste naslov?

Seveda. Cesta Mayıs 19.

Se vidimo.
- Hvala.

Življenje si rešil tako Alperju
kot Hasret. - Nič nisem naredil.

Kako nič?
Če ne bi prišel, bi poba ubil sestro.

S pištolo v rokah je mislil,
da je vsemogočen.

Oče bi bil ponosen nate,
če bi bil tukaj. - Toda ni.

O tvojem očetu Necdetu govorim.
Zakaj ti je težko poslušati,

da si dober človek? - Pred ničemer
ne bežim, doktorica. Pusti me.

Tukaj sem.

Ne dotikaj se teh ran,
globoke so.

Najbolje bo, da greš.
- Dvomim. Ne trudi se.

Dobro, potem pa naredi po svoje.
- Seveda. To imam najraje.

Tudi jesti moraš. - Ni problema.
A ni v bližini jezero?

Zakaj? - Ribe grem lovit.
- Ribe greš lovit? Kako?

Rekel si, naj delam po svoje. - Dobro.
Potem pa srečno. - Hvala.

Kaj delaš, doktorica?
Kaj delaš?

Kaj je, si bolna?

Ne, Jülide, samo glava me boli.
- Naj hitro mine.

V takšni hiši
človek prej ali slej zboli.

Ni čudno, da te boli glava,
ko pa je ga. Handan v hiši.

Vsaka hiša ima svoje težave.

Ga. Handan je v pisarni g.
Namıka in bere neke dokumente.

Da ne kaj naklepa.
- Verjetno išče lastniške dokumente.

Ne postane človek v njeni
prisotnosti prav živčen?

Kdaj bo odšla?
- Kmalu.

Naj glavobol mine.

Nevesta je prišla.

Ku-ku.
Hülya, torbo rabim za svoje stvari.

Pojdi jo iskat, da se ne bova
več gledali. Prav, srčece?

Pridite spet čez mesec dni.
- Hvala. - Hitro okrevajte.

Oprostite. - Izvolite. - Gülsüm
sem, hči Yeter Aslan.

Bi mi lahko odgovorili
na nekaj vprašanj? - Seveda.

Vem, da je mama bolna. Ne pove
nam veliko, da ne bi skrbeli.

Danes je bila pri vas,
a mi je to zamolčala.

Mogoče ima za to razloge.
- Ampak rada bi ji pomagala.

Vem, da ima v možganih tumor in da
jemlje tablete, da bi se zmanjšal.

Več podatkov rabim,
da ji bom v oporo.

Ne morem vam dajati podatkov
o njeni bolezni,

lahko pa vam povem, da je
danes rekla, da ne pride več.

Kako? - Ga. Yeter ne želi
nadaljevati zdravljenja, gospa.

Vem, da jemlje zdravila.

Kako lahko to naredi?
Bo šla v drugo kliniko?

Ne, kolikor mi je znano,
se ne želi več zdraviti.

Kaj se bo zgodilo,
če se ne bo zdravila?

Tumor bo hitro rasel
in žal ne bo več dolgo živela.

Ni me želela poslušati.

Mogoče jo lahko vi prepričate,
da nadaljuje zdravljenje.

Vsak dan, ko se ne zdravi,
si dela hudo škodo.

Razumem, hvala.
- Malenkost.

Lep dan želim.

Ja?

Spet jaz.

Očitno se je delo zavleklo,
ker nisva poklepetali.

Poslovit sem se prišla.
V tetino hišo se selim.

Zelo dobro, dobro.

Zbogom in srečno.
- Hvala.

Že prej bi se prišla
poslovit od vas,

a sem se zadržala z go. Yeter.

Ga. Handan, go. Yeter zanima,
kdaj boste zapustili hišo.

Večkrat me je danes to vprašala,
čeprav ji govorim, da ne vem.

Od kdaj se pa nje
tiče, kdaj bom odšla?

Prav imate, ampak vseeno
sprašuje vsakega, ki ga sreča.

To hišo je res vzela za svojo.
Mogoče ne bi smeli oditi.

Načrte dela, kako se bo
preselila v največjo sobo. Tole.

Res?

Če ga. Yeter želi odgovore,
jih bo tudi dobila.

Seveda.

Ti kar talaj odgovore.

Kakšno bogastvo.

Pridite k meni.

Prekleto.

Bom pa vse sama.

Aslı, kaj počneš?

Kaj delaš?

Ribe grem lovit.
- Pridi nazaj.

Padla boš, pusti to.
- Veslo mi je padlo. - Pusti ga.

Ne delaj tega, padla boš.

Ujemi, ujemi.

Bog pomagaj.

Primi, primi.

Umakni roko.

Vleci, vleci.

Nisi mi dovolil loviti rib.

Pridi.

Nisi si mogel pomagati, da me
ne bi rešil. - Ne ponovi tega.

Prav, a kaj naj bi?
Rekel si, naj delam po svoje.

Nisi me mogel kar pustiti, kaj?
- Si hotela jesti ribe?

Kaj pa vem, kakšne ribe so tu.
Bova videla.

Izvoli, ljubica.
- Krasno je. - Hvala.

Nikogar ni doma, brat se še ni vrnil,
pa sem se odločila, da rabim počitek.

Sta brat in Aslı dobro? - Verjetno.
V Bolu sta šla.

Eden od njiju bi se vrnil,
če bi bila še skregana.

Gotovo sta se že pobotala.

Tudi teta Handan se je vrnila.
Mami nenehno najeda.

Razburja se in to me žalosti,
ker je zdaj v takšnem stanju.

Kaj se je pa zgodilo?
Zaradi spora s Ferhatom?

Yeter bo gotovo
kos ge. Handan.

Mama ni kot nekoč,
ni več tako močna.

Kaj pa govoriš?

Mojbog, Gülsüm.
Povej, kaj je.

Mama je hudo bolna, brat.

Bolna je
in opustila je zdravljenje.

Mama se je odločila umreti.
Umira.

V redu je, pomiri se.

Pomiri se. Globoko dihaj,
potem boš pa povedala.

Kam greš? - Po Gülsüm, teta. - Kam
pa je šla? - K Yiğitu na večerjo.

Kako lepo. Tudi Gülsüm,
se je začela potepati ponoči.

Takšne stvari se dogajajo,
ko družine ne vodi zrela oseba.

Tako smo srečni, mama. Gülsüm
je šla k bratu, ne žurat.

V redu je, sinko.
- Žal mi je, teta.

Se lahko pogovoriva?

Pa se dajva.

Ne smatraš me
za članico družine,

zato si užaljena,
ker je Namık hišo dal meni.

Zanima me, kako se bo
ta pogovor končal. Kar povej.

Lahko govorijo, kar hočejo,
ti si najbolj zrela v družini.

Ne ga lomit.

Samo nekaj te prosim.
Ne gazi po Gülsüm.

Si to želela povedati?

Tvoja hči si zasluži
vsako besedo.

Nikar, prosim.
Mlada je še. Zelo mlada.

Naj bosta z Abidinom srečna.

Ne stoj jima na poti,
ampak ju podpiraj.

Ti si Gülsüm kot druga mama.

Greš kam?

Govoriš,
kot bi mi hčer zaupala v varstvo.

Če je prizadeta,
je to zaradi tebe.

Leta si jo poniževala.
Ti so ji prizadela.

S tujcem je zanosila,
ti pa, kot da te sploh ni zanimalo.

Nadaljujem?
Yiğita leta sploh videla nisi.

Ferhat ti ne reče mama.

Ti si odgovorna za vse,
kar se dogaja tvojim otrokom.

Ne trudi se s solzami, Yeter.

Mati bi morala biti.

Si spremenila taktiko?

Ti si zadnja, ki bi mi lahko
govorila, kaj pomeni biti mati.

Kako si človek
lahko želi umreti?

Zakaj ne misli na svoje bližnje?
Kako se lahko tako preda? Ne razumem.

Gotovo se grozno počuti.

Otroke ima in vnuka.
Tudi Ferhat bo dobil otroka.

Misliti bi morala na tiste,
ki jih zapušča. Ne razumem.

Razumem jo. Težko življenje je
imela in ne želi se več boriti.

Odpret grem.

Brat, pogovori se z njo,
ampak ne povej ji, da veš.

Občutljiva je
in jezna bo name.

Ne bom ji mogla pomagati,
če se bo oddaljila od mene.

Ne skrbi,
s Suno se bova nečesa domislila.

Abidin je prišel.

Dober večer.
- Abidin, pridi.

Sedi.
- Kaj je, Yiğit?

Svež čaj imam.
- Ne bom sedel.

Saj lahko ostaneva, a je pozno.
- Ne, pojdiva.

Lepotica.

Bratec.

V redu je. Ne bodi žalostna.
Nekako se bo že uredilo, prav?

Bosta prišla, prosim?
- Bova.

Greva.

Ti niso odprti.

Hotel si me ignorirati, pa ne gre.
- Tebe je nemogoče ignorirati.

Mešaš mi glavo.
- Kaj sem pa naredila?

Česa nisi naredila? Cel šov.
- Kaj?

Kakšen šov?

Ustavila si paru, ki je bežal
od doma, potem si šla ribarit.

Tega nisem načrtovala.
- Saj nisem tega rekel.

Če si rekel, da zganjam šov.
- Taka pač si.

Počneš nemogoče.

S kom sem poročena?
Vedno bolj sva si podobna.

Hotela sva se ločiti.
- Pa sem zanosila in se nisva.

Dobro. - Kaj?
Otrok ali to, da se nisva ločila?

Moral bi napisati knjigo

1000 načinov, kako ne odgovoriti.

Izgubila sem brata.

Ves čas si mi stal ob strani.
Ves čas sem hotela biti s tabo.

Včasih pa ni dovolj,
da si drug ob drugem.

Tako jaz to razumem.

Nič ne narediš nalašč.
Taka si. Aslı si.

Že s svojo prisotnostjo
spremeniš vse.

Če ne bi bilo tebe,
bi bil stari Ferhat.

Nič od tega
se ne bi zgodilo.

Bi stari Ferhat ustrelil?

Če me ne bi prijela za roko,
bi ustrelil.

Torej nikoli več
ne izpusti moje roke.

Res je.
Ostali smo samo ti, jaz in zverca.

Ubogi malček,
kar zverca je postal.

Ferhat, družino imaš.
- Ti si moja družina.

V redu. Ne govorim o Yeter.

To je tvoja odločitev, ampak...
Yiğit, Gülsüm...

Ti ju ni nič žal?
- Odločila sta se.

Raje sta ostala z njo.

Zakaj te lovi policija?

Nekaj starih grehov imam. - Torej
jutri uredim stvari in odideva.

Poslušaj. To z İdil je jasno.
Po nesreči si jo ubila.

Tole zdaj je pa komplicirano.

Govoriš o načrtu za umor.
To ni preprosto.

Si si premislil?
- Ne.

Pa si si.
- Ni res. - Kje je potem težava?

Ni mi vseeno. Zate, mislim.
Eno so besede, drugo pa dejanja.

Načrt potrebuješ. Ne smeš pustiti
sledi. Marsikaj je potrebno postoriti.

Ko je konec,
pa takoj pot pod noge.

Misliš, da je enostavno?

Pojma nimaš o meni.
Sploh me ne poznaš.

Ti nekaj povem?

Vem, da si ti ustrelil Cema.

Ti povem, kako je šlo?
Ustrelil si Cema.

En greh ti bom odvzela.
Nisi ga ubil. Jaz sem ga.

No?

Kako to misliš?
- Slabi dve minuti

in že je bil na britofu.
Odrezala sem mu nitko.

Reci, kakor hočeš,
a ubila sem ga. Na hitro.

V poročilih je bilo, da so ga ustrelili.
Teta se je trudila, da bi ga rešila.

Takoj sem se odpravila v bolnišnico.

Se spomniš sobe na intenzivni negi,
v katero si hotel na vsak način?

Jaz sem prišla noter.

Veš, kaj sem naredila?
Kupila sem si skodrano lasuljo.

Pisano. Moj kostum je bil popoln.
Super sem se naličila.

Nataknila sem si rdeč nos.
Vstopila sem s šopom balonov.

Tudi na kamere sem pomislila.
Z baloni sem jih zakrila.

Trajalo je dve minuti,
da mu je strup prišel v kri.

Verjetno sem ravno odhajala,
ko si ti še razmišljal, kako bi ga ubil.

Bil pa je že mrtev.
Kdo bi si mislil, kaj?

Tega ne obžalujem.
Niti za sekundo.

To si je zaslužil po vsem,
kar je naredil moji mami.

Enako bom naredila z Aslı.
Veš kaj, Cüneyt?

Spomnim se maminega obraza,

zato Aslı ne morem več gledati.

Tako bova jaz in mama,
ki počiva v svojem grobu,

našli mir.

Hočem reči,

da mi gre to dobro od tok.
Namesto, da mi daješ napotke,

na kaj naj pazim,

mi raje pomagaj. Veja?
- Seveda ti bom pomagal.

Velja.
- Jutri torej. - Prav.

Yiğit.

Zakaj tvoja mama to počne?

Zaradi mojega brata.
Kaznuje se.

To ni rešitev. Dokler ji brat
ne bo odpustil, si tudi sama ne bo.

Mogoče lahko Ferhat
pozabi na preteklost.

Lahko mu povemo,
da je bolna, pa se bo vrnil.

To je predlagala že Gülsüm,
a mama noče, da kdo ve.

Zdravit se bo šla samo,
če ji bo zares odpustil.

Ne iz usmiljenja.

Kaj boš naredil? - Ne vem. Nekako
bom spet združil mamo in Ferhata.

Mama se drugače
ne bo zdravila.

Oglasi se.

Kaj je?
- Kako si? - V redu.

Bo zdaj tako? Se ne
bova več videla? - Ne.

Zdaj bo tako.
- Torej boš počel, kar hočeš?

Lepo od tebe.
Kot da nam ni hudo.

Kot da mi ne trpimo, da
nas ne boli in ne jočemo.

Kot da se nam ni nič zgodilo
in nam je lepo. - Tako.

Lepo vam je.
Daj mir, preden se razjezim.

Spet bežiš. Strahopetec.

Vedno to počneš.
Vedno, ko je težko,

zbežiš.
- Utihni. - Ni res?

Ni res, da vedno bežiš?

Lepo. Z ničemer se ne soočiš.

Moral bi biti pogumen, pa nisi.

Vedno sem mislil, da si močen,

a sem se pošteno motil.
- Kaj pa ti veš?

Ne veš, kaj prestajam.
- Ti pa veš, kaj prestajamo mi?

Veš, kako nam je?
Ne, ker misliš samo nase.

Kaj pa prestajate?
Povej mi, poslušam.

Res me zanima,
kako se je Yiğitu uničilo življenje.

Prav, povedal ti bom, a ne po telefonu.
Pridi, pa ti povem.

Sem že tam.

Ferhat, vsaj malo se pomiri,
preden greš tja.

Zdaj morava govoriti.
Na trnih je.

Prav, a se pojdiva vsaj preobleč.
Glej, kakšna sva.

Kako je šlo? Pride?
- Pride.

Kako si ga prepričal?
- Razjezil sem ga.

Pride se zlajat.
Te priložnosti ne bi zamudil.

Kaj, če bo še huje?
Če te še bolj potre?

Nemogoče.
Ne more biti huje, kot je že.

Od zdaj naprej gre na nož.

Po mamo grem.

Prav.

Ko bi se vsaj vse uredilo. Ko bi
vsaj našli rešitev. - Saj jo bomo.

Ne skrbi, našli jo bomo.

Previdno.
- Prav.

Torej...Kakor si rekla.

Naredila boš po svoje.
- Ja, to je moja stvar.

Sama jo bom rešila.
- Prav.

Povedal ti bom, kam priti potem.
- Prav.

Kaj je to?

Lažje je.

Kje je druga polovica denarja?
- Ni je več. Kaj si mislil?

Marsikaj se lahko zgodi. Nikomur
ne gre zaupati. Vsak te lahko izda.

Vzela sem ga za garancijo.

Ne bodi užaljen.
Saj ni nič hudega.

Kar čez noč, kaj?
- Ne jezi se.

Še vedno sem ista.
- Res si zanimiva ženska.

To je moj čar.

Prav.

Iz varnosti,
tega raje ne pustim tu.

Poglej me v oči.
Res misliš, da bi ga vzela?

Sef imam z maminimi stvarmi.
Moj delež bom dala vanj.

Me lahko pelješ?
- Prav, počakal bom v avtu.

Hvala.

Mami.

Nisi zajtrkovala. Ti kaj pripravim?
- Ne.

Nisem lačna.
- Povej po pravici.

Nočeš sedeti za isto mizo kot jaz.

Resnica me ne bo bolela.

Tvoje besede me ne ganejo.

Ne skrbi,
nič iz tvojih ust me ne boli.

Sine. Živijo.

Dobro jutro.
- Dobro jutro. Si sam?

Kako si?
- V redu. - Hülya ti bo prinesla čaj.

Ne, hvala. Prišel sem po mami.
K nam pride na zajtrk.

Upam, da še nisi jedla,
Suna naju čaka.

Nisem jedla. Od kod pa zdaj to?
- Nehaj.

Lahko ostaneš tu,
a bo Suna užaljena.

Ne, ne. Samo torbico vzamem.
- Pojdi.

V redu.
Zunaj te bom počakal.

Se vidimo.
- Se vidimo.

Poglejta to.

Yeter nikoli ni bila dobra mati,
pa se sin vseeno nenehno suka okoli nje.

Vprašaj jo za kak nasvet.
Mogoče se lahko od nje kaj naučiš.

Sicer se veselim zajtrka,
ampak...

Je kaj narobe?

Ne, mami.

Gülsüm je povedala, da se je Handan
vrnila. Najbrž ti ni lahko.

S Suno sva mislila,
da bo tako bolje. Özgür te pogreša.

Presenetili ga bomo.
- Prav. Greva. - Prav.

Ravno sva prišla.
- Bo tudi Ferhat ostal?

Ne. Zakaj sprašuješ?
- No, nisva se najbolje razšli.

Rada bi se pogovorila s tabo na samem.
- Zvečer, Jülide.

Zdaj greva k Yiğitu.

Torej se ne bova videli?

Kaj pa,
če ne bi šla k Yiğitu?

Moram. Bova kasneje govorili,
saj imava čas.

Ne vem.
Res bi te rada videla.

Pogrešam mamo.

Mislila sem, da bi se potolažila,
če bi se pogovorila s tabo.

Saj vem, da je neumno.
- V redu, pridi. Čakala te bom.

Prav.
- Prav, adijo.

Ga. Aslı, imate čas?
Oprostite, ker motim.

Ne, gospod tožilec.
Kar naprej.

Je kaj narobe? - Zadnjič so v bližini
Namıkove hiše slišali strel.

Res?
- Preiskali smo okolico.

Našli smo Namıkovo kri.
- Torej je bil v bližini.

Kako vam lahko pomagam?
- Predvidevam, da ga je kdo videl.

Jaz ga nisem videla,

lahko pa vprašate druge. Ne vem.
- Ga. Aslı.

Če bi hotel, bi jih vprašal.
Vi ste drugačni.

Zakaj sem drugačna?
- Ostali se ščitijo med sabo.

Vi pa ste že sodelovali
z nami.

Mislite, da ima vaš mož kaj s tem?
Ste videli Namıka?

Gospod tožilec,

nisem sodelovala z vami.
Tisto ni bilo sodelovanje.

Nisem imela druge izbire.
Ni mi všeč, da sem izdala Ferhata.

Od mene
ne pričakujte ničesar več.

Ste dobili, kar ste hoteli?
- Niti ne, Ferhat.

Gospod tožilec, nisva se spoznala
v najboljših okoliščinah.

Pozabiva na to. Povedati vam hočem,
da vam ne bom več stal napoti.

Če naletim na kako sled za Namıkom,
vam bom osebno sporočil.

Brez skrbi.

Ste prepričani.
- Z njim nimam nič več.

Prav toliko mi pomeni kot vam.
- Prav.

Torej smo na isti strani.

Slišali smo, da Namık sodeluje
s Cüneytom Koçakom.

Idealen par. - Če že sodelujemo,
bodita pozorna na karkoli.

Če bova kaj izvedela,
bova sporočila. - Lep dan. - Lep dan.

Kaj je bilo pa to?

Kaj? - Boš res sodeloval s tožilcem?
- Tako je.

Samo on mi lahko pomaga.

Bravo.

Kako si ga dobil?
- Jülide ga je. - Jülide?

Kaj ima ona s tem?
- Rekel sem, da gre še nekdo z nama.

Jülide.
- Si res tako zabit, da ji zaupaš?

Polovica denarja manjka.
- Ona jo bo prinesla.

Veliko je vložila v to.
Zato ji zaupam. - Ne boš je več videl.

Ni taka, stric.
Ti pa res nikomur ne zaupaš.

Ta je tak,
oni je tak...

Prinesla bo denar.
Ni mogoče, da ga ne bi.

Ne poznaš je, Cüneyt.
Jaz jo dobro poznam.

Mene je hotela zaradi denarja.
Od začetka se je obešala name.

Ker je nisem hotel, je našla tebe.
Dojela je, da si zabit.

Stric. Mlado žensko blatiš.

Kaj si imel s tako mlado punco?
- Nehaj.

Ko je ne bo, me ne prosi za pomoč.
Ne grem se tega.

Kar sam si pomagaj.

Ne, ne.

Zaupam ji.
Vem, da bo prišla.

Vedel bi, če bi mi lagala.
Ne. Vedel bi.

Ferhat, greva!

Ferhat!

Odhajata?

Ker si zamujala,
sem se odločila oditi.

Na cesti je bila gneča.
Se ne bova pogovorili?

Nekaj nujnega ti moram povedati.

Ljubi bog.

Jaz grem.
- Hotela sem s tabo. - Ne skrbi.

Ne bova se pobila med sabo.
Pogovorila se bova kot brata.

Jülide hoče govoriti s tabo.
- Še on pravi, da ostani.

Naj bo.

Aslı.

Ljubim te.

Jaz pa tebe.

Hvala.
- Hvala.

Hvala.

V redu.
Naj nam pošljejo ceno za granit.

Se slišimo.

Kdo je brskal po Namıkovem sefu?
Denar je izginil.

Kako naj veva?

Se tako vpraša? Sram te bodi.
- Koga drugega bi moralo biti.

Dobro vem, kdo je vzel denar.
Tista, ki že voha dediščino.

Nehaj že.

Tokrat si prekosila samo sebe.
- Prav, ti kar bodi naiven.

Če bi te davili, tega ne bi opazil.
Mi bo že Yeter pojasnila.

Boš videl, da je bila ona.
Vedno jo je zanimal samo denar.

Kakšen pohlep.
Kakšne pohlep.

Toliko ima,
pa ji kar ni dovolj.

Hvala ti.
- Saj nisi nič pojedla.

Še preveč.

Skuhala bom kavo,
pa jo bova spili skupaj. - Prav.

Zakaj je Ferhat tu?

Sta ga povabila?

Živijo, Ferhat.
Skuhala bom kavo. Kar sedi.

Yiğita ni?
- Notri je. Poklicala ga bom.

Hvala.

V kuhinji sta dva pomita krožnika.
Si imela sinoči obisk?

Mi res ne zaupaš?
- Kaj ti je, Jülide?

Lahko bi te obiskala prijateljica.
Ali pa prijatelj.

Je s tem kaj narobe? Res pa je,
da si sama kriva, da dvomim vate.

Teta.
Spomni se dne, ko sva se spoznali.

Bila si tako ljubeča.
Kaj je zdaj to? - Še vedno sem.

Še vedno te imam rada.
- Ne verjamem.

Lažeš.
Zate je bil samo tvoj brat družina.

Jaz in moja mama
ne spadava zraven. - Kaj pa govoriš?

Povem ti, kar si mislim. Res je.
- Res tako misliš? - Ja.

Si bila ti vedno odkrita z mano?
Si se vprašala to?

Skrivala si mi
svoje življenje in preteklost.

Rušila si vse,
kar sem skušala zgraditi.

Kot bi imela ves čas
nekaj za bregom.

Govorila sem si,
da nisi sposobna zlobe,

a se mi, odkar sem te spoznala, zdi,
da uživaš v nesreči drugih.

Govorila sem si, da nisi taka.
Mogoče pa si.

Nikoli se ne bova
dobro razumeli,

če ne boš odkrita
in ne boš povedala, kaj čutiš.

Ne glej me tako.
Ne glej me tako.

Že tako me je sram.
- Nočem te sramotiti.

Hvala za čaj.

Ljubi bog, kaj naj naredim z njo?
Prosim, pomagaj mi.

Ti si edina,
ki veš, kaj je prav.

Pa še najlepša si.

Vsi te imajo najraje.

Sovražim te.

Sita sem tvojega
princeskastega obnašanja.

Sovražim te.

Namık pride. Ob treh
se dobimo v kavarni v Hüseyinliju.

Še žal ti bo.

Princeski bo kmalu žal.

Če imaš čas, bi prišla k tebi.
Pogrešam te, srček.

Cüneyt.

Cüneyt.

To je najtežje.
Da sva tako skupaj,

a tako oddaljena.
Pa tako te imam rada.

Moj sin si.

A vsak dobi,
kar si zasluži, ne?

Rodila sem te,

a te nisem cenila.

Nisem te mogla zaščititi.
Kriva sem.

Nikar se ne spoveduj.

Lahko jočeš,

lahko si tiho, lahko govoriš...

a mene ne zanima, Yeter Aslan.

Prav imaš.

To je moja usoda.

Sin me sovraži.
- Ne smili se sama sebi.

Družino si izdala
za pest drobiža.

Uničila si nas. Niti za sekundo
nisi pomislila na nas.

Ne poznaš sramu?
Ko bi ga vsaj.

Vsa ta leta
si ga klicala brat.

To si nam prikrivala.

Kako si mogla?
In ne jamraj o ljubezni do otrok.

Povej mi,
kako si živela s tako sramoto.

Ljubila sem ga.

Yiğit, kaj ko bi šla dol?

Suna, ljubica,
pusti jima, da sama rešita zadevo.

Pogovorila se bosta in pobotala.
Ne mešajva štren.

Prav.

Si ljubila tega prasca?

Zakaj nisi ljubila očeta?

Zakaj nisi ljubila Necdeta?

Ker ni imel denarja.

Ker je bil pošten.

Pogumen.

Ker ni lagal.

Bil je preveč časten zate,
ne?

Molčala si glede njegove smrti,
da bi lahko bila s tistim prascem.

Bravo.

Prav taka si kot Namık.

Morilka si.

Nisi ubila samo mojega očeta,
pač pa tudi mene.

Počni, kar hočeš.

Bratec. Ljubi bratec.

Ne jokaj, Yeter.

Odšel je.

Vse bo še v redu.

Saj si zaslužim.

Zaslužim si vse,
kar mi je rekel.

Jülide?

Odpri vrata. Kaj počneš?

Kaj je? Kaj je?

Kaj počneš
z Namıkom in Cüneytom?

Kaj se greš?
- Te nič ne briga.

Sestajam se lahko
s komerkoli hočem. - Kaj se greš?

Dovolj.
Nehaj mi že pridigati.

Kaj počneš? Kaj počneš?

Jülide! Kaj počneš?

Dovolj te imam!
Nehaj mi pridigati!

Jülide, odpri vrata.
- Ne trati kisika. Potrebovala ga boš.

Kaj to pomeni?
- Kmalu boš videla.

Videla sem sporočilo na Jülidejinem
telefonu. Dobi se s Cüneytom.

Ob treh v kavarni v Hüseyinliju.
Tudi Namık je vpleten.

Slišali smo, da Namık sodeluje
s Cüneytom Koçakom.

Idealen par. - Če že sodelujemo,
bodita pozorna na karkoli.

Kaj bi rada, Jülide?

Hočem lepo življenje!

Hočem, da me cenijo,
da me ne ponižujejo.

Da mi nekdo vrača ljubezen.

Tvoje življenje hočem!
- Jülide, saj si ga zaslužiš.

Zaslužim si ga.
- Poslušaj me, ljubica.

Cüneyt in Namık ti ga ne bosta dala.
- Briga me za Cüneyta in Namıka!

Nehaj že igrati
zaskrbljeno teto.

Nehaj igrati angela varuha.
Nočem te! Vem, kakšna si v resnici!

V življenju sem imela rada
samo mamo. Tebe že ne.

Ves čas sem ti lagala.
Igrala sem od prvega dne.

Kako si naivna.
Sploh me ne poznaš.

Te bo že izučilo.
Samo eno stvar hočem.

Hočem, da rotiš, kot je tebe rotila
moja mami. Dajmo! Roti me!

Dajmo!
- Jülide.

Tega nisem hotela.
Nikogar nisem silila, da me roti.

Dokler mi nisi dala pisem,
sploh nisem vedela. - Utihni.

Briga me!

Vem samo to,
da je mama umrla v bolečinah.

Kriva pa si ti!

Jülide,
nikomur nisem nič naredila.

Odpri vrata. Vrti se mi.

Če boš rekla prosim,
bom mogoče odprla.

Prosim, odpri vrata.
- Še enkrat.

Še!
- Jülide, prosim.

Začni rotiti!
- Rotim te, odpri vrata.

Kot je moja mama
rotila tebe.

Glasneje.
Reci: Prosim, rotim te. Dajmo!

Ne slišim te.
Dajmo!

Kaj je?

Ne moreš?

Sram te je, ne?
Ponižujoče je.

Jülide, odpri vrata. Vrti se mi.
- Taka je bila mama pred smrtjo.

Nenehno je bila bolna.
Hotela je umreti.

Kot ti zdaj, Aslı.

Bila je obupana.

Čakala sem te.
- Nimam moči za to.

Me ne zanima.
Kaj si naredila z denarjem iz sefa?

S kakšnim denarjem?
- Lažnivka.

Ukradla si ga.
Kaj si naredila z njim?

Komu si ga dala? Ne laži mi!
- Ne govori neumnosti.

O denarju ne vem nič.
- Lažeš.

Nihče drug ga ni vzel.

Zakaj se spet kregata?
- Sita sem tega.

Obtožuješ me, da sem tatica.
- Vedno misliš samo na denar.

Zato si se prilepila na Namıka.
Le kaj vse si mu natvezila?

Nikoli ti ni bilo dovolj.

Ferhat je izrinil še Abidina
in za denar naredil vse.

Ubogal je vsak ukaz.
Hočeš vse, kar ima moj brat?

Poslušaj.

Poslušaj, predaleč si šla.

Ne meni ne mojemu sinu ni treba
za zapuščino storiti ničesar.

Ker...

je Ferhat Namıkov sin.

Njegov sin je. Ti je zdaj jasno?

Ferhat?
- Si pričakoval koga drugega?

Ne.
Ne, koga naj bi pričakoval?

Konec je, Cüneyt.

Kako se ti zdi?

Pa iz česa si ti?
Neverjeten si. Prava legenda.

Kako si me našel?
Kdo ti je povedal?

Napačnim ljudem zaupaš.

Kar je dobro zame.
- Kdo je napačen človek?

Jülide?

Ne vem.

Ne veseli se.
Od mene ne boš nič izvedel.

Vse se bo uredilo.

Vsi boste kaznovani.

Ti si prvi na vrsti. Usoda.

Vedno misliš, da imaš prav, Ferhat.
Seveda. Seveda.

Lahko je biti zmagovalec.
Vsi te ubogajo.

Življenje pa je igra na srečo.
Ne moreš vedno zmagovati.

Tudi ti boš izgubil. Veliko.
Prav, kaznovan bom za svoje grehe.

A ti boš največ izgubil.
Ni Jülide prosila,

da ostane sama z Aslı?
Zakaj?

Veš, o čem se pogovarjata,
zdaj ko sta sami?

Maščevati se ji hoče.
Nora je.

Lepotica,
a zmešana.

Veš, kaj počne Jülide?
Ubija ti ženo.

Samo da veš.

Jülide.

Prosim te.
Hotela sem, da smo družina.

Moja sestra, moj brat,

jaz. Prosim, nikar.

Hotela sem, da bi bili skupaj.
- Tudi jaz sem hotela družino.

Ni mi uspelo.
- Jülide.

Prosim, odpri.

Vrti se mi, slabo mi je. Prosim.
Nočem, da se otroku kaj zgodi.

Če bi poznala mojo mamo,
bi jo imela rada.

Bila je tako lepa.

Tako lepa kot ti.

Bila je tako topla.

Kaj si naredila?

Ljubosumna sem bila nate.

Teta?
- Jülide.

Jülide!

Končno sem maščevala mami.
Končno.

Konec je.

Teta?

Teta!

Teta. Kaj sem naredila?

Kaj sem naredila? Ljubi bog!
Kaj sem naredila? Teta!

Kaj sem naredila?

Prekleto!
Prekleto! Žal mi je. Teta.

Teta. Prekleto.

Teta, oprosti.
Teta, zelo mi je žal.

Prečudovit moški si.

Aslı, ljubim te.

KONEC 31. DELA