All language subtitles for Black and White Love S01E29

ČRNO-BELA LJUBEZEN

29. DEL

Kar mi mora povedati,
je zelo pomembno.

Vprašaj ga, ko se zbudi.
- Potem bom z njim tudi zaključil.

In z mano tudi. Ko bo okreval...
- Boš odšla. - Točno tako.

Mislim pa, da se pravljica
o Lepotici in zveri ne sme tako končati.

Konča se lahko samo, če Lepotica
reče Zveri, da ga noče več.

Potem mi lahko kar izrežeš srce.
Ne bom se branil.

Čakala sem te,
da se poslovim.

Odhajaš?

Odhajam. Yusuf je okreval. Ko
se zbudi, boš dobil odgovore.

Brez skrbi, da jih bom.
Ti pa si nisi premislila.

Nisem.
Tako je najbolje za oba.

Tudi jaz si nisem premislil.
Še vedno potrebujem dokaz.

Poglej me v oči.

Reci, da me ne ljubiš.

Ne ljubim te.

Poglej me v oči.

Dajmo.
Reci, da me ne ljubiš.

Je pravljice konec?

Konec je.
- Torej me ne ljubiš več.

Ne.
- Poglej me v oči, ko mi to rečeš.

Še vedno
me ne gledaš v oči.

Ne ljubim te.
- Ne verjamem ti.

Ampak pojdi.
Tudi jaz mislim, da je konec.

Je konec?
- Konec je.

Pojdi, ne izgubljaj več časa.

Pravljica se ne bi smela
takole končati.

Nisi do konca
zacelila vseh ran.

Lahko bi jih,
a si pacientu obrnila hrbet.

Pustila si ga na cedilu.
To je izdaja.

Boli me, ker odhajaš.
Kradeš mi preteklost.

Kaj bi povedal tožilcu? - Daj mi mir.
Meni in moji družini.

Kaj si mu hotel povedati?
- Ni dovolj, da si mi ubil očeta?

Ti očetova kri ni dovolj?

Si njegov sin?

Tvoj oče je ubil mojega
za drobiž, stari.

Na veliko si lažeš,
Ferhat Aslan.

Vprašaj zdravnico.

Katero zdravnico? - Daj
mir meni in moji družini.

Doktorica ti bo vse povedala.
Vse ve.

Gremo!

Veš, kaj me najbolj boli?
Da me sploh ne poznaš.

Podcenjevala si me.
To je zame žalitev.

Načrtovala si po svoje,
samo da bi me porazila.

Sovražim te.

Oče tvojega sina sem.
- Upam, da crkneš.

Pozabiva na to.
Kdo te bo rešil?

Oziram se naokoli,
a ne vidim nikogar, ki bi te rešil.

Kaj boš naredila, lepotica?

Teta?
- Spakiraj, ker odhajava.

Kaj je zdaj?
- Ne sprašuj. Greva.

Lepo pozdravljeni. Če se da,
bi se preselila že danes.

Bi šlo? Lahko?

Najlepša hvala,
prišla bom po ključe.

Je konec?
- Konec je.

Pojdi, ne izgubljaj več časa.

Bom zdržala brez tebe,
če odidem? Povej.

Kako se bom oklepala življenja?
Kako bom dihala?

Sinko? Kaj počneš tu sam?

Aslı odhaja.

Ne silite je, da ostane.
Pustite jo, da gre.

Rekla sem ji, naj ostane.
- Jaz pa sem ji rekel, naj gre.

Najtežjo pot si izbral.
Ne razmišljaj, poslušaj srce.

Sama se je odločila oditi.
- Težko ti bo, Aslı pa bo trpela.

Hudo ji je.
Težko je oditi.

Vsakdo živi,
kot si zasluži.

Vsakdo. - Prav imaš.
Težko je odpustiti.

Težko ji boš odpustil
in vsak dan boš bolj jezen.

V tebi bo vihralo,
a se tega ne boš zavedal.

Vedno boš mislil
nanjo in na otroka.

Konec debate.
Bomo videli, kaj se bo zgodilo.

Nihče ne bo prišel.
Sva ostala sama, Gülsüm?

To je samo izgovor.
Gotovo si me pogrešala.

Prestrašena si še lepša.

Kot prestrašena gazela.
Takšno te imam rad.

Za zaprtimi vrati
in na skrivaj.

Gülsüm, midva sva
kot ogenj in smodnik.

Stran! Ne dotikaj se me.
Daj mi že mir!

Rekla sem ti,
da se mi ne približuj!

Pomiri se. Kaj počneš?
- Kaj pa je?

Se bojiš,
ti prestrašena gazela?

Pomiri se, miška.
- Stopi nazaj in utihni!

Prav, utihnil bom.

Vse bom naredil,
samo pištolo odloži.

Bravo, bravo.
Si moški ali otročiček?

Dobila bom, kar hočem.
Nimam več razloga za strah.

Kaj se greš, Gülsüm?

Kaj sem ti rekla zadnjič?
Se spomniš?

Kaj?
- Da ti ne bom več pomagala.

Kaj pa si ti rekel?
Se spomniš?

Nisi mi verjel.
- Pa še kako sem ti verjel.

Vse bom naredil,
samo pištolo odloži.

Utihni! Zmigaj se,
na policijo greva!

Kakšno policijo? - Hodi!
- Ne govori bedarij.

Povedal jim boš, kaj si naredil.
Lepo po vrsti.

Povedal jim boš,
da si ubil Cema! - Pomiri se.

Nič ne morejo dokazati,
pištoli sem zamenjal. - Utihni.

Gülsüm.
Vem, da me ne moreš ubiti.

Ne moreš me žrtvovati.
Pustiva vse za sabo in zbeživa.

Vzemiva sina in zbeživa.

Moja prva ljubezen si.
Ljubila sva se.

Obrnila si mi hrbet
in to me je spremenilo. Ljubim te.

In ti ljubiš mene.
Mogoče lažem? Te ljubezni ni konec.

Umakni se!
- Kaj se dogaja? - Umakni se.

Pusti me!
- Kaj se greš?

Kolega, umakni se.
Gülsüm, kaj se greš?

Spet je zbežal, Abidin!
Spet nisem ujela Cüneyta!

Poklical bom policijo.
- Kolega, nobene policije, prav?

Poberi se.

Spet mi ni uspelo.

V redu je, pomiri se.

Se lahko pogovoriva?
- Lahko. Kaj je?

Pogovoril bi se
o preteklosti.

Kot stric in nečak se kar razumeva.
Poglejva, kaj manjka.

Prav, pa poglejva.
Vprašaj me, kar hočeš.

Star sem bil 12 let. 12.

Z Yiğitom sva kupovala
gazirane pijače.

Počasi sva jih pila,
ker nisva imela veliko denarja.

Igrala sva se na praznem igrišču.
Takšno je bilo najino življenje.

Potem so mi ustrelili očeta.
Baje zaradi dolga.

Tudi meni je bilo hudo
zaradi Necdeta. Škoda.

Če bi me prosil za pomoč,
bi mu pomagal. Preponosen je bil.

Ko mi je oče umrl,
si za vse poskrbel. Hvala.

Pripeljal si mi očetovega morilca.
Rekel si mi, naj se maščujem.

Dal si mi pištolo.

Pritisni na petelina,
da bo tvoj oče počival v miru.

Nisi imel rad očeta?

Z eno kroglo sem prestopil
na temno stran. Od takrat

te nisem zapustil.
Ti pa nisi zapustil mene.

Si mi kdaj lagal?

Seveda ne.
- Ne?

Pa sva v sedanjosti.

Neki Yusuf
se nam je narisal pred vrati.

Sin tipa,
ki sem ga ubil.

Torej ni res, da je z ranča.

Očitno si izvedel vse,
Ferhat.

Nekaj mi je hotel povedati,
pa mu ni uspelo.

Zdaj pa...

Razloži mi preteklost.

Razloži mi jo
lepo po vrsti od začetka.

Kaj imaš z Yusufom?

Že leta skrbim za družino,
ker si mu ubil očeta.

Lahko bi se reklo,
da se skušam odkupiti.

Takšen pač sem.
To imam z Yusufom.

Prav, a njegovega sina
so ugrabili. Zakaj obtožuje tebe?

Očitno se ne razumeta.
- To pa je na Yiğitovih plečih.

Brskal je po preteklosti
in ga našel.

Yusufov sin preprodaja droge
in Yiğit misli, da sem vpleten.

A zdaj vemo,
da je to vse Cüneytovo maslo.

Yusuf je spoznal,
da jaz nimam nič s tem.

Družini sem samo pomagal,
nočem jim škodovati.

Po čem pa Yiğit brska?
Saj veš, kjer je dim, je tudi ogenj.

Kaj ima Yiğit s preteklostjo?
- Ga ne poznaš, Ferhat?

Obseden je z mano,
nenehno napada in natolcuje.

Pripravljen je brskati po preteklosti,
sedanjosti in prihodnosti.

V redu? Si dobil odgovore?
- Sem.

Na vse si mi odgovoril.

Kako si izvedel,
kdo je Yusuf? - Od njega.

Si govoril z Yusufom?

Prekleto.

Prekleto!

Kar bodi tiho kot Aslı.
Vsi ste lepo tiho.

Bomo videli, kdo se bo znebil
svoje preteklosti. Jaz ali ti?

Yusuf je še vedno živ,
naokoli hodi.

Ne hodi sem,
dokler ga ne ubiješ. Jasno?

Če ga ne ubiješ,
bom jaz tebe.

Ne bova nikomur povedali, da greva?
- Nikomur nama ni treba povedati.

Aslı?

Vildan.

Kam gresta? Na izlet?
- Na izlet.

Kakšen izlet.
Fino sta se skregala. - Greva.

Ne bo se kar tako končalo.
Stokrat sta se že skregala,

a Ferhat jo vsakič pripelje nazaj.
Ne bo je pustil, noseča je.

Seveda, ne bo je kar pustil.

Ferhat, tip je...
Aslı, kaj je?

Greš na izlet? Daj mi kovček.
- Ni treba. - Pokliči ji taksi.

Sem ga že poklicala.

Bi mi rada kaj povedala,
doktorica?

Na primer?
- Ne vem.

Da ti ne bo potem žal.

Ne bo mi.

♪ Ti, ti, ti

♪ si očitno vse pozabila

♪ Jaz pa te

♪ še vedno noro ljubim

Čakala sem te,
da se poslovim.

Odhajaš?
- Odhajam.

♪ Očitno si pozabila

♪ Jaz pa te

♪ še vedno noro ljubim

♪ V sebi gorim,

♪ ognja ne morem pogasiti

♪ Jaz še vedno,

♪ še vedno norim

♪ To je moja kazen

♪ Naj gori,

♪ ognja ne morem pogasiti

♪ Jaz še vedno,

♪ še vedno norim

♪ To je moja kazen

♪ Ta ljubezen

♪ lahko v kratkem času...

Torej me ne ljubiš več.
V oči me glej.

Še vedno
me ne gledaš v oči.

Ne ljubim te.
- Ne verjamem ti.

Ampak pojdi.
Tudi jaz mislim, da je konec.

♪ Jaz pa te

♪ še vedno noro ljubim

Če se ne bi prikazal natakar,
bi končno ujela Cüneyta.

Prekleto, nič ne naredim prav!
- Ne jezi se nase.

Priznal je, posnela si ga.
- Priznal je, da je ubil Cema.

Tokrat se ne bo izvlekel, ne?
- Težko, zasluge pa gredo tebi.

Samo še ujeti ga je treba.
- Saj Ferhat ne bo jezen? - Upam, da ne.

Dajva mu posnetek.

Potem bo že vedel,
kaj je najbolje narediti.

Pogumno ženo imam.

Bova res živeli tu?
- Ja.

Kaj pa Ferhat? Mislila sem,
da sta se pač spet sprla.

Očitno gresta narazen.
- Sva že šla.

S Ferhatom sva zaključila.

Lahko ga je sram.

Koga? - Koga le? Ferhata.

Kaj ga je pičilo?
Zvenelo je kot božja obsodba.

Dejansko te je nagnal.

Res je bilo tako.
- Kaj?

Pozabi. Ljudi ne moreš spremeniti.
Nikogar ne moreš spremeniti.

Prav, samo šokirana sem.
Mislila sem,

da te bo objel
in ti rekel, da ostani.

Kdaj zna biti res strog,
a je samo stal in te gledal.

Najbolj pa me preseneča to,
da ti je pustil oditi v taksiju.

Da ga ni sram.

Je mogoče jezen nate?
Zakaj se je razjezil?

Pomagaj mi s sedežno.
Pomakniva jo od stene.

Čudna si. Sedežno premikava,
kot da se ni nič zgodilo.

Tudi ti si jezna,
samo da tega ne pokažeš.

Prav imaš.
Saj veš, kako je v filmih.

Ženska reče, da bo šla,
pa jo tip ustavi.

Tudi sama sem mislila,
da bo tako, a ni bilo.

Ni čudno, da si jezna.

Nehaj že, Jülide!
Ni mi rekel, naj ostanem!

V redu? Si zdaj vesela?

Ne pritiskaj name!

Oprosti.
Ne dotikaj se me!

Nehaj jokati.

Ferhat, si izpustil Yusufa?
- Aslı ga je. - Zakaj?

Najbrž me je hotela zaščititi.
Obljubil sem ji, da ne bom moril.

Kaj boš zdaj? - Se spomniš
Yusufovega sina Serkana?

Spregovoril bo.
Aslı in Namık mi nekaj prikrivata.

Bom že izvedel, kaj. - Saj veš,
da ti stojim ob strani. - Hvala.

Številka trenutno ni...
- Ne oglasi se, ne? - Nedosegljiv je.

On je.
- Yusuf moj...

Izvolite.
- Živi tu Yusuf Yazıcı?

Ja, njegova mati sem. - Se
mu je kaj zgodilo? - Sožalje.

Kakšno sožalje?
- Žal mi je.

Kaj to pomeni?
Oče ni umrl, nič mu ni.

Ne more biti mrtev.
- Pomiri se.

Tako pač je.
- Si kaj videl Serkana? - Nisem.

Težave bo imel. - Že,
a po lastni izbiri.

Gremo.
- Misliš, da je policaj?

Dober večer.
- Pozdravljen.

Mogoče kaj potrebuješ?
- Kje je Serkan? Govoril bi z njim.

Serkan. - Tudi mi ga
iščemo, pa ga ni.

V redu.

Vsak dan ob 9. uri
je Zver obiskal to punco.

Spraševal se je,
če se je Lepotica zaljubila vanj.

Spraševal se je, če se je...
Bi se Lepotica lahko zaljubila vanj?

Ljubim te.
To je vse, razumeš?

Se ti je skegljalo?
Zakaj me kličeš šele zdaj?

No, Ferhatu sem rekla, da Aslı
nekaj počne za njegovim hrbtom.

Da gre za nekega tipa
in ne ve, če se bo zbudil.

Glej jo, glej.
Kako hitro ona vse spelje.

Sem ti rekla,
da je tik pred odhodom.

Zdaj so vsi koščki na svojem mestu.

Ferhat je pogruntal, da mu nekaj
prikriva. Zato sta se skregala.

Super si. - Saj je prav.
Preveč ji je zaupal.

Končno je dojel,
kakšna je v resnici.

Zato sta se skregala.
Zato sta šla narazen.

Ti si pa res prava baraba, Vildika.

Zaradi Aslı
me je ponižal.

Zdaj bo videl, katera je v
resnici zlobna. - Omenila si tipa.

Kdo je ta tip?
- Ne vem, briga me.

Meni je dovolj, da je Aslı odšla.
Ferhat ji ne bo odpustil.

Torej si zdaj ti kraljica.
- No...

V redu, potem pa uživaj.
Pošiljam poljubček. - Adijo.

Kaj počneš, tetica?
Nehaj, noseča si.

Samo zavese obešam.
Pomagaj mi, no.

Prav, bom jaz uredila.
Samo še gor splezam.

Ferhat bi bil jezen,
če bi te videl obešati zavese.

Naj najprej sebe pogleda.
- Zakaj je tako jezen?

Te stvari se dogajajo.
Zakaj se jezi?

Ne ljubi me več, Jülide.
- Prosim te, ne govori bedarij.

Takšna ljubezen
ne kar tako izzveni.

Včasih ljubezen ne zmaga.

Vse, v kar verjameš,
se izkaže za laž.

Tako zelo sem verjela v to,
da ga lahko ozdravim.

Sama sebi sem lagala.
Na žalost.

Ne govori tako.
- Če je pa res.

Pač je res.

To ni v Aslıjinem stilu.

Kako lahko med nosečnostjo
zapustiš moža?

Očitno je bilo vse skupaj preveč.
- To bi morala narediti že takoj.

Ferhat se bo končno posvetil poslu.
- Ti si že utrujen. Prav imaš.

Ferhat ti do zdaj
ni kaj preveč pomagal, ne?

Ferhat mi pomeni vse.
Pomaga mi in ne morem brez njega.

Delal bo, kot je prej.
Letos smo izgubili veliko poslov.

Potrebujem starega Ferhata.
- Jaz pa mislim,

da bi moral podjetje prepisati
na Emirhanove.

Drugim ga ne moreš prepustiti.
- Saj te ni vprašal.

Ferhat ni za sedenje v pisarni.
Kaj te moti?

Abidin? Živijo, sinko.

Živijo. Dober večer.
- Dober večer.

Sedita, sedita.
Ravno pogovarjali smo se. Sedi.

Je kaj narobe?
- Stric je utrujen.

Pogovarjali smo se o tem,
kdo naj prevzame posle.

Ravno omenjali smo te,
pravi trenutek si prišel.

Kot nalašč. Kar sedi.
- Se ti zdi primerno?

Ferhata sploh ni tu.
- Že tako ga poredko vidimo, ne?

No, Gülsüm, bravo.
Pripeljala si ga domov.

Včasih je prav,
če poslušaš taščo, ne?

Necdeta grem pogledat.
Dober tek.

Stric, kje je Ferhat?
- Ven je šel.

Je kaj narobe?
- Ne, samo pogovoril bi se z njim.

Dober tek.

O čem sva govorila?
Nisi prinesel? - Si dovolj star?

Jebeš starost.
Si prinesel ali ne?

Počasi. Prinesel sem.
Pokaži denar.

Na. - Kaj je to?
- Zlato. Več kot dovolj je.

Če je samo pozlačeno, te ubijem.
- Ni. Daj mi pištolo.

Na. Pa previdno.
Ne spravi me v težave.

Ferhat Aslan je tisti,
ki mora biti previden.

Kolega, poglej sem.
Pokaži osebno.

V redu. Lep večer.

Poba, pridi sem.

Tebi govorim. Pridi.

Greva, greva.

Pridi sem. Zakaj bežiš?
Zakaj te loviva sredi noči?

Noge narazen.
Zakaj bežiš pred nama?

Ni čudno, da bežiš.

Kaj je to?
Lisice. Naštej mu pravice.

Daj roko...

Ferhat mora to čimprej slišati,
Gülsüm.

Preneseno je.
Upam, da se sliši.

Vse bom naredil,
samo pištolo odloži.

Prevrti naprej.

Stop. Zdaj bo.

Utihni! Zmigaj se,
na policijo greva!

Kakšno policijo? - Hodi!
- Ne govori bedarij.

Povedal jim boš, kaj si naredil.
Lepo po vrsti.

Povedal jim boš,
da si ubil Cema!

Pomiri se.

Nič ne morejo dokazati,
pištoli sem zamenjal.

Super.
Priznal je, da je zakrivil umor.

Konec je. Če ne greš na policijo,
te bom na mestu ubila.

Gülsüm.
Vem, da me ne moreš ubiti.

Ne moreš me žrtvovati.
Pustiva vse za sabo in zbeživa.

Moja prva ljubezen si.
Ljubila sva se.

To bova izbrisala, da Ferhat ne bo
slišal. - Sovražim tega človeka.

Hočem, da ga ujamejo in kaznujejo.
- Saj ga bomo.

Plačal bo za vse,
kar je naredil.

Reci, da sem ti rešila življenje.
- Res je.

Tako je,
če prisluškuješ pri vratih.

Naravnost odlična si.

Res je.

Uporabljam parfum,
ki si mi ga poslal. - Res?

Izbral sem cvetlični vonj.

Spoznam se na te stvari.
- Res? - Kaj pa si mislila?

Na mnogo stvari se spoznam,
a se ne moreva srečati.

Pomagaj mi.
- Kako pa?

V tisti hiši je polno norcev.
Vsi so zmešani.

Vsi me hočejo ubiti.

Ti me boš zaščitila.

Prepozen si.
Odselili sva se.

Res?

Zakaj?
- Teta se je spet skregala z možem.

Naenkrat sva se odselili v neko
kočico. Na živce mi gre.

V redu je, dečva.
Brez panike.

Ko bom rešil to zadevo,
bova živela v ogromni hiši.

Če me Gülsüm ne bi zafrknila,
bi že zdavnaj imela denar. - Res?

Gülsüm, kaj?

Kaj si videl na njej?
To mi ni jasno.

Kako si vedela,
da je moja bivša?

Kako sem vedela,
da je Gülsüm tvoja bivša?

Recimo temu
ženski instinkt.

Povem pa ti,
da sploh ne pašeta skupaj.

Ne govori tako.
Gülsüm je v redu. Simpatična je.

Prava princesa je.

Edina v tisti hiši je,
ki se ji da zaupati.

Dolgočasiš me.
Odložila bom.

Ni pa taka kot ti.

Nameravala sva pobegniti,
a se je ustrašila.

Ni kot ti. Ti si pogumna.
Ravno prava zame si.

Saj nisi resen.
Karkoli že, nisem več tam.

Prav, bova še videla.
Poljubček ti pošiljam.

Tako, za aperitiv.

Policija,
ga je dobila pred nama.

Našel sem Yusufov naslov.
Poleg sina ima še ostarelo mamo.

Lahko greva tja.

Stvari nama uhajajo z vajeti.
Uhajajo nama.

Daj no, preprosto Aslı
vprašaj, kaj ti prikriva.

Dober razlog mora imeti.
Vprašaj jo. - Nemogoče.

Tako boš končno izvedel,
kaj se dogaja.

Mogoče pa ti to prikriva, da te ne bi
prizadela. - O tem bova pozneje.

Velja.

Greš k Yusufu?
- Pošlji mi naslov.

Poslal ti bom dva,
pa sam izberi.

Je konec?
- Konec je.

Pojdi, ne izgubljaj več časa.

Yusuf je okreval. Ko se
zbudi, boš dobil odgovore.

Bi mi rada kaj povedala,
doktorica? - Ne.

Daj no, preprosto Aslı
vprašaj, kaj ti prikriva.

Dober razlog mora imeti.

Slišal sem za Hülyo.
Kako je?

V redu. Vedno obstaja dobra plat.
Midva sva jo našla.

Ljubi bog. Res?
- Upam, da bo tako.

Kasneje se bova pogovorila.
Na sprehod grem. - Prav.

Kaj je? Si se vrnil?

Nisem mogel pripeljati Cüneyta,
imam pa njegovo priznanje.

Kakšno priznanje? - Daj je ubil Cema
in zamenjal pištoli.

Gülsüm je to posnela.

Naredil sem napako, a bi se s tvojim
dovoljenjem rad vrnil domov.

Ne trapaj, stari.

Kaj boš naredil zdaj?
Glede Cüneyta.

Posnetek bom dal Yiğitu.
Policija naj poskrbi za ostalo.

Tako bo najbolje. Yiğit ga bo strpal
v zapor in Aslı si bo oddahnila.

Samo jaz si ne morem oddahniti.
- Zakaj?

Lahko noč.

Ferhat.
- Aslı.

DVA TEDNA POZNEJE

Pogrešala sem te.

Jaz pa tebe.

Ne zapusti me več.

Enako.

Naj se pravljica ne konča.

Kako je otroček?

V redu. Kako je družina?

Ferhat.

Vsi te čakamo.

Ne odhajaj. Ferhat, ne odhajaj.
- Moram.

Pridi, Ferhat.

Nikar.

Ferhat!

Vildan!

Stari.

Povej.

Rad bi se ti zahvalil.
- Zakaj?

Ne vem, kaj bo jutri,
zato bi se ti rad zahvalil.

Če ne bi bilo tebe, se to ne bi
zgodilo. - Je že v redu.

Naj te bog blagoslovi.
Kot brat si mi.

Hvala.

Kolega, hudo mi je,
ko vidim, kako je z vama z Aslı.

Če boš ves cmerav,
se kar poberi, Teslo.

Mučiš se.

Pojdi k Aslı in ji povej,
da veš,

da je ona izpustila Yusufa.
Žal mi je zanjo.

Misli, da je ne ljubiš,
da si jo zato nagnal.

Pa še noseča je.
- Poberi se.

Ne pusti Hülye čakati.
Pojdi.

Prav, kakor hočeš.

Sveče naj bodo na obeh
straneh mize, prav? - Prav.

Pa dajte zraven še rože, prav.
- Prav. - Hvala.

Emrah. Emrah.
- Kaj?

Sveče dajva na obe strani mize,
zraven pa še rože. - Prav.

Kako zelo si se potrudila
s to poroko. Zakaj?

Poročila se bosta varnostnik
in odpuščena gospodinja.

To je Ferhatovo maslo.
Kako netaktno.

Kaj pa je narobe, mami?
Malo se bo izboljšala energija.

Vse se ti je poklopilo, kaj?

Aslı ni več, pa si ti glavna.
- Samo pomagam.

Za vse bodo oni poskrbeli.

Hülya je nevesta.
Danes je njen dan.

Dajmo, pojdi počivat
ali pa nehaj godrnjati.

Ne reci,
da se ne prilizuješ Ferhatu.

Pripravit se grem.

Dobro bi bilo,
če bi se tudi ti preoblekla.

Oj, Zeynep. - Dobro jutro.
- Dobro jutro. Imamo danes gnečo?

Nekaj kontrol imate.
Prvega pacienta še ni.

Pa še obisk imate.
- Obisk? - Ja, v vaši pisarni sta.

Hvala.
- Malenkost.

Kaj pa vedve tu?
- Živijo, Aslı. - Živijo, zdravo.

Ljubi bog, ni danes
tvoj poročni dan? Kaj počneš tu?

Nekaj časa še imam.

Že v tretje sem pri vas.
Če me spet zavrnete, bom užaljena.

Nikar ne bodi užaljena, Hülya.

Lepo od tebe, da si spet prišla,
a ne morem na poroko.

Zakaj? - Brez razloga
bi prinesla napetost v hišo.

Ni potrebe po tem.
Kasneje se vidimo. - Kakšno napetost?

Tudi moj brat hoče, da prideš.
- V to pa dvomim.

Saj ga poznaš.
Nikoli ne bo tega povedal, želi pa si.

Rekel mi je, naj odidem,
in mislil resno.

A ne razmišljajta o tem,
prosim.

Zakaj si na poročni dan
v bolnišnici? Odidi, prosim.

Še vreči vaju bom morala ven.
Dajmo, gremo.

Želim vama vso srečo.
- Hvala.

Pojdi, prosim te.

Živijo. - So te že izpustili?
- Izpustili so me.

Zaradi Ferhata sem bil v zaporu.
Zamudil sem očetov pogreb.

Pozabi, ne moreš ga ubiti.
Sedel boš 20 let. Si zmešan?

Da sem zmešan?
Naj ne maščujem svojega očeta?

Prav, počni, kar hočeš. - Seveda.
Najprej pa poslovne zadeve.

Pa brez neumnosti,
da ne pride spet policija.

Počasi.

Ste ujeli Cüneyta?
Že zdavnaj sem ti dal USB ključ.

Ne, a ga lovimo.
Ne more večno bežati.

Skril se bo.
Ujemita ga in ga ne izpustite.

Ne skrbi, lovim ga.
- Prav.

Dobro poznam tega cepca.
Zanima ga samo denar.

Naredil bo napako
in takrat ga boste ujeli. - Bomo.

Prideš na poroko?

Ja.

Težko bo dihati
isti zrak kot Namık,

a me je Teslo osebno povabil.
Kaj naj?

Sune in Özgürja ne bo.
Mali ima vročino. Pa Aslı?

Pride?

Nisva govorila.
Ne moreva govoriti.

Bratec.
Zakaj si tako jezen?

Mislil sem, da te bo minilo, pa je
vsak dan huje. Kaj ti je naredila?

Je tako lahko pozabiti ljudi?
- Vsi me zlahka pozabijo.

Stvar je končana.
- Za Aslı gre.

Tega ne razumem,
ti pa tudi nič ne poveš.

Povem ti, da je stvar končana.
Bo, kar bo.

Tudi ti nimaš pojma. Odlično.

Ko se nekaj zgodi,
se vedno umakneš. In si tiho.

Čuden tič si, Ferhat Aslan.

Kaj naj naredim?
Čudne stvari me kar najdejo.

Kje si?
- Pusti mene. Res ne greš na poroko?

Ne grem.
- Tako potrta si.

To bi te razveselilo. - Jülide,
bodi pa ti vesela na poroki.

Ne boš jezna, če grem na poroko?
- Ne.

Ne jezim se več. Izgubila sem to
sposobnost. - Nočem te vznemirjati.

Če hočeš, pojdi.
A ne razumem, zakaj bi hotela iti,

saj se s Hülyo nista razumeli.
Upam, da ne boš delala težav.

Ne gre za to, da hočem videti Hülyo.
Doma mi je dolgčas.

Rada bi se razvedrila.

Ni pa mi všeč, da ti ne greš.
- Če hočeš, pojdi, če ne, ne.

Iti moram.

Iti moram.

Ferhat?

Oprostite, z nekom sem vas zamešala.
- Nič hudega. Ste v redu?

V redu sem. - Pridite, usedite se.
- Ne, hvala. - Ste prepričani?

Sem, hvala.

Živijo, Ayşegül.
- Aslı, si v redu?

Nekam čudno se počutim.
Že dva dni me boli trebuh.

Bi se lahko oglasila pri tebi,
preden pride moj pacient?

Ja, kar pridi.
- Prav, že grem. Prav.

Vildan.

Tako lepa boš. Tako zelo lepa.
Navdušena sem nad obleko.

Malce pretirana je za poroko doma,
a vseeno. - Pretirana je?

Nisem hotela tako reči.
Ne razmišljaj o tem.

Uživaj, elegantna boš.

Moje tete ne bo. Kar uživaj.
- Saj bom uživala.

Ko bodo videli,
kako sem poskrbela za hišo...

Ferhat bo Teslova priča,
o tem ni dvoma.

Pomisli, da Hülya izbere
tebe za pričo. Ti in Ferhat.

Kako romantično.
Ko bi vsaj lahko to videla.

Kako bosta s Ferhatom stala
pred oltarjem.

Pa ostani.
Saj Aslı nima nič proti.

To je res, a poglej me.
Nisem urejena.

Za to bova pa že poskrbeli.
- Res? - Seveda, Jülide.

Bi tole?

Bo v redu?

Bo. Zamenjajva šminko.
Malce preveč bleda je.

Ne, nočem pretiravati.
Že tako me je sram.

Zakaj te je sram? Nevesta si.
Danes lahko počneš, kar hočeš.

Poročila se boš
s svojo ljubeznijo.

Še vedno ne morem verjeti.

Ko me je g. Namık odpustil,
sem mislila, da ne bom nikoli s Teslom.

V redu je, nehaj.
Končala sem že.

Naličena si,
vsa se boš razpacala.

Gülsüm, Hülya, lahko vstopim?
- Kar naprej.

Hülya. Kako si lepa.

Upam, da se Teslo ne onesvesti.
- Ja.

Hvala, Abidin.

Gülsüm, ne morem izbrati kravate.
- V sobi imaš obleko.

Primerjaj jih.
- Pridi z mano.

Takoj pridem s šminko.
- Prav.

Kaj je?
- Gülsüm, hudo mi je.

Zakaj?
- Zaradi tebe.

Teslo in Hülya
bosta imela lepo poroko,

midva pa sva šla na magistrat.

Nočem, da ti je žal.

Srečna sem.
Tebe imam.

Moj mož si.
Oče mojega otroka.

Prosim, ne razmišljaj o tem.
- Najsrečnejši človek na svetu sem.

Imejva še eno poroko.
Ta bo taka, kot hočeš ti.

Prav.

Pojdi poskrbet za Teslo.
Pobralo ga bo od živcev. - Prav.

Pojdi.

Prav.

Skoraj bi pozabila šminko.

Zakaj kličeš?
Lahko te kdo sliši.

Opala, opala, opsasa.

Kakšna lepota. Popolna si.
- Res? - Super si.

Ti je res všeč?
- Zelo.

Ni dovolj, da te slišim.
Hotel sem te videti.

Pri Emirhanovih sem.
Si hotel še kaj drugega?

Ne,
dovolj je že, da sem te videl.

Nič drugega ne rabim.

Uporabi moj parfum in misli name.
- Seveda. Tukaj ga imam.

Tako zelo.

Kaj pa ti tukaj?
- Vildan me je povabila.

Lepa obleka.
- Tudi meni je všeč. Hvala.

Tvoj parfum.
- Kaj je z njim?

Nič. Enakega imam.
- Res?

Super je, ne?
Dobila sem ga za darilo.

Kakšno naključje.
Tudi jaz sem ga dobila za darilo.

Veliko skupnega imava.
A vonj je cvetlični.

Ne predstavljam si ga na tebi.
- Nič hudega.

Se vidiva.

Pridi. Vzemi tole.

Prav.
- Pridi.

Izvoli.

Bratec.

Nekaj ti moram povedati.
- Povej. - Aslı ne bo.

Tudi prav.
- Zakaj si tak?

Danes sem bila
pri njej v službi.

Če hočeš naslov...
- Ni treba.

Ferhat te ves čas opazuje.

Nisem opazila. - Ne gledaš ga,
ker si vznemirjena. Poglej.

Hülya nam je povedala, kako velika
je hiša. Upam, da vam je lepo.

Hvala, hvala.
Lepo nam je.

Smejemo se, jočemo...
Življenje, pač.

Kmalu bo treba začeti.
- Še pet minut. - Prav.

Hvala, Abidin.
Kmalu bomo ujeli Cüneyta.

Upam, da ni prepozno.
Ko bi se vsaj Ferhat spravil k sebi.

Zakaj je tak? Zakaj tako trpi
v življenju? Ne razumem ga.

Takšna je njegova filozofija, Abidin.

Ne smeje se,
drugim pa tudi ne privošči smeha.

Prepričan je,
da se bo zadušil, če se sprosti.

Misli, da je greh,
če se mu zgodi kaj lepega.

Česa je pa Aslı kriva?

Nihče ni kriv.
Ne ona, ne on, ne kdo drug.

Življenje, pač.

Kaj počneš?

Nič.
- Si tukaj z osebjem?

Odgovori, polno dela je.
- Ja.

Daj, počisti to zmešnjavo.
Dajmo.

Zakaj si tako napet?

Kot v kaki kriminalki je.

Vsi bi se pobili med seboj.
Sumničavi pogledi, dvomi...

Detektiv ugotavlja,
kdo je morilec.

Vsakršna beseda te lahko pokoplje,
zato so vsi raje tiho.

Nihče se ne sprosti,
ker je lahko samo še slabše.

Pa detektiv prekine poroko
in vsem oznani morilca.

Kdo pa je morilec?
- Ne vem.

Lahko je kdorkoli, zato je zanimivo.
- Tako pač je.

Človek nima kaj. Pridi.

Pridruži se nam.
Posnemimo svojo kriminalko.

Prav imaš.
Popolnoma prav imaš.

Dober sem, a ne?
Mogoče postanem še filozof.

Potem ti pa čestitam
za tvojo novo filozofijo.

Hvala.

Vse je pripravljeno. Začeli bomo.
- Povej matičarju.

Ženin in nevesta čakata že eno uro.
- Prav.

Kaj praviš? Ti je všeč?
- Kaj naj bi mi bilo všeč, Vildan?

Poroka.
Garala sem, da bi bilo vse popolno.

Vse nas je razvedrilo. - Važno je,
da sta ženin in nevesta srečna.

Seveda, to je važno.
Obožujem poroke.

Kar razveselijo dan.

Nismo še imeli srečne neveste.
Gülsüm se je poročila drugje.

Vsi vemo,
da se jaz nisem hotela poročiti.

Tudi Aslı ni bila srečna.
To bo prva vesela poroka.

Upam, da se bo to nadaljevalo.
- Si končala?

Samo... - Potem pa pojdi.
Nisem pri volji za debate.

Prav.

Poglej nevestino obleko.
Tako preprosta je.

Meni je všeč. Hülyi zelo pristoji.
- Ja, Hülyi zelo pristoji.

Samo Hülyi.

Ura je devet.
Ne morem dihati, doktorica.

Dva tedna sta že minila.
Dihati je že greh.

Pravijo, da življenje teče dalje.
Poglej, ljudje so srečni.

Upajo. Ne vedo,
kaj jih čaka, a so srečni.

Vedno nasmejani.

Jaz pa imam
vedno stisnjene pesti.

Srce mi je otrdelo od bolečine,
oči vidijo le slabe stvari.

Moje stare brazgotine me
zastrupljajo, nihče jih ni zacelil.

Poročil se boš z žensko,
ki je sploh ne ljubiš.

Poročila se bom z moškim,
ki ga sploh ne ljubim.

Ne samo zame,
tudi zate bo to pekel, Ferhat.

Ne zdrživa v istem prostoru,
tako zelo sva si različna.

Ura je devet.
Ni Lepotice. In ni zveri.

Kaj nama ostane,
če nama sreča ni usojena?

Kaj je življenje?
Brezno bolečine v katerem šteješ vdihe.

Prišla je.
Mi zdaj ljubezen preprečuje dihanje?

Ljubezen ali jeza?
Obup...

Brezup.
Ali najhujši del Ferhata Aslana?

Kaj je razlog?

Zdravo.

Živijo.
Nisem mogla razočarati Hülye.

Kaj počne tukaj?

Rekla je, da je ne bo. Zakaj je tu?
- Saj je jasno. Prekleto.

Pomiri se.

Mirna sem, Jülide.

Saj boš njena priča, ne?
- Seveda.

Moj brat bo Teslova priča.

Obred se bo začel.

Mali.

Premakni kombi. Kje imaš šefa?
- Povedal mu bom. - Dajmo.

Hülya Demir,
hčerka Şerife in Ahmeta,

sprejmeš Ramazana Coşkuna
za svojega moža

in to po lastni volji?

Ja.

Ramazan Coşkun,
sin Hatice in Hasana,

sprejmeš Hülyo Demir
za svojo ženo

in to po lastni volji?

Ja.
- Bravo.

Sta vidva priči?
- Ja. - Tako je.

S pooblastilom župana
vaju razglašam za moža in ženo.

Čestitke.

Izvolite, nevesta.

V redu sem, nič ni narobe.
- Nič ni narobe.

Kako si, doktorica?
Kaj počneš lepega?

Najela sem hišo.

Delam v bolnišnici.
- Lepo.

Upam, da bosta zelo srečna.
- Dobro veva, da tu ni upanja.

Ljudje smo si različni.

Upam,
da bosta imela veliko družino.

Boš še naprej pila?
- Kaj misliš?

Kakor hočeš, Vildan. Bravo.

Zebe te.
- Ni res.

Pa me. Objemi me.
Hočem biti ob tebi.

Če mi ne bi lagala,
bi te zlahka objel.

Ko bi le rekla, da te zebe,
namesto, da zanikaš.

Obstaja epilog?
- Česa?

Najine zgodbe. Saj veš,
film ali zgodba imata vedno epilog.

Ne bi ga razumela.

Končalo se je, ko si rekel,
naj odidem. - Hotela si oditi.

Nisi se upiral, pustil si mi oditi.
Jasno je, da me ne ljubiš več.

Rekla sva, da se ne bova izdala.
Da si ne bova lagala.

Naj bi ti po tem, kar si naredila,
rekel, da ostani? - Kaj sem naredila?

Še vedno lažeš?
- Ne vem, o čem govoriš.

Nisi izpustila Yusufa?
- Ja, sem. - Lagala si mi.

Ti pa si lagal meni.
Prikrival si mi Özge.

Mi mogoče nisi lagal?
- To je drugače.

Pa ni.
- Je.

Hotela sem samo preprečiti,
da bi storil neumnost. Razumeš?

Nisi mi zaupala.

Rekel sem, da mu ne bom
nič naredil. Da mi veliko pomeni,

kar mi ima povedati. Ti pa si ga
izpustila. Izdala si me.

Tudi zdaj si tiho.
To je zame enako kot laž.

Prav.

Sem ti dovolil oditi?
- Ja.

Pravljice je konec.
Pozabi zver. Izbriši jo iz spomina.

Katero pa?
- Koliko jih je? - Dve.

Nekaj te bom vprašala.
- Vprašaj.

Misliš, da bova imela lepotico
ali zver? - No...

Kaj bi ti raje? - Naj
bo lepotica ali zver,

samo, da bo dober po srcu
kot njegov oče.

Pa močan in trmast
kot njegova mama.

Dve.

Dobila bova sina.

Mi pomagaš v kuhinji, poba?
Pridi, no. Prav.

Pozabi zver.
- Katero pa?

Koliko jih je?
- Dve. Dobila bova sina.

Ne bi ti rekel, da pojdi,
če mi ne bi lagala.

Ostal bi s teboj. A si tiho.

Nekaj mi prikrivaš.
Še sina si mi vzela, doktorica.

Upam, da Necdet ne joka.
- Še ko joka, je srčkan.

Kolega.

Kdo si pa ti?
- Prišel sem...Z gostinci sem.

Kaj počneš tu?
- Stranišče iščem, a ga ne najdem.

Stranišče je zraven kuhinje.
Tja pojdi.

Zaspan je.

Super. Je zdelan?

Abidin...

Se ti ne zdi Jülide malo čudna?
- Ne, meni se zdi čisto prijetna.

Se je kaj zgodilo?

Danes se je v kopalnici
pogovarjala po telefonu.

Pa kaj? Mogoče se je pogovarjala
s kakšnim fantom.

Ko sva ga ujela v past,
je Cüneyt nekaj govoril o prisluškovanju.

Po malem sumim,
da naju je izdala ona.

Teta, kam greš?

Roke si grem umit.
- Kaj pa je? Bleda si.

Nič ni,
verjetno bom kmalu šla.

Naj jaz ostanem?
- Lahko, če hočeš.

Žalostna si zaradi Ferhata.
Lepo je bilo, ko sta se pogovarjala.

Ne skrbi,
vse se bo še uredilo.

Prav. Lepo se imej.

Se že imam.

Odhajaš, tožilec?
- Ja.

Hvala, ker si prišel.
V čast mi je bilo.

Malenkost, Ramazan.
Čestitam še enkrat. Vso srečo.

Najlepša hvala.

Lep večer.

Sploh se ne razumeta.

Še pred kratkim
sta se pogovarjala.

Naj se kregata pred vsemi?
Videla sem jo na poti do stranišča.

Globoko v sebi gotovo joče.

Si prepričana?
- Sem.

Ima še vročino?
Prav, zdaj odhajam.

Šel bom.

Sina bom dobil.

Kako sem vesel.
Še en Ferhat Aslan.

Samo naj bo zdrav.
Kako je Aslı?

Najbrž v redu.
- Daj no, pobotajta se že.

Potem pa imejta še eno punčko.
Da bo izenačeno.

Šele danes sem izvedel, da bo fant.
Šla je k zdravniku,

pa mi ni nič omenila.
- Zaslužiš si.

Kaj pa naj naredi?
Kako naj se ti približa?

Odgovor že tako pozna.
Ne jezi se.

Vsi imate prav,
samo jaz ne, kaj?

Sama je izvedela za otrokov spol.
Zamisli se malo.

Pojdi k njej in je ne zapusti.
Potrebuje te bolj kot prej.

V redu, ti kar pojdi.
- Prav.

Si z avtom? Te kdo pelje?
- Z avtom sem, hvala.

Aslı? Že greš?

Zgodaj odhajaš.
- Ja, grem.

Jezna si name. Prav imaš.
Ampak morala sem mu povedati.

Kaj?
- Glede tistega dne.

Skrbelo me je,
ker si tako odhitela.

Morala sem mu povedati.
Drugače si ne bi nikoli odpustila.

Ti si povedala Ferhatu?

Ja.
Da je spoznal svojo ženo.

Bravo, Vildan.
Kaj naj ti drugega rečem?

V naši družini
je zaupanje zelo pomembno.

Izučilo nas je. Če si par laže,
je zveze konec, ne?

Življenje je polno presenečenj.
Takšna je naša usoda.

Grem, lahko noč.

Kdo te pelje?
- Poklicala sem taksi.

Ne moreš s taksijem tako pozno.
Peljali te bodo.

Ne skrbi zame.

Drugič mi povej.

Kaj? - Otrokov oče sem.
Vse moram vedeti.

Midva... - Naju ni.
Povedal sem ti, kar sem ti moral.

Res je. Ti si tisti,
ki ima vedno zadnjo besedo.

Vse je po tvoje
in vedno imaš prav.

Kot ponavadi.
- Yusufu sem pomagala zbežati.

Ker...

Ja? Poslušam.

Ker?

Ne morem.
Ne morem storiti nečesa,

kar bi moral nekdo drug.
Niti zato, da bi mi odpustil.

Pazi na mojega otroka.

Ko bi vedel, zakaj se jeziš
in kako te ljubim...

Samo zato sem tiho.
Odrekla sem se ti,

da bi te obvarovala.
Bi me vseeno zapustil, če bi vedel?

Mogoče bi me. A se ne bi mogla
pogledati v ogledalo.

Lahko noč, ljubezen moja.

Kdo si pa ti?
- Si Ferhatova žena? - Ja. Kaj je?

Pokliči moža, naj takoj pride.
Če me izdaš, te ubijem.

Kaj bi rad?
Povej, pa bomo uredili.

Utihni. Pokliči ga. - Otrok si še,
škoda te je. Pospravi nož.

Utihni! Ubil mi je očeta.
Za več dni ga je zaklenil,

potem pa ubil!

Si Yusufov sin?
- Tvoj mož je morilec.

Ni tako kot misliš.
Ferhat mu ni nič naredil.

Sama sem ga rešila,
odstranila sem mu kroglo. - Ne laži!

Ne lažem, res je.
- Kaj se dogaja?

Ferhat Aslan!
- Nehaj. Odloži nož...

Ej!
- Ferhat, zabodel me je!

Zabodel...
Otrok, Ferhat...

Kaj počneš tu?
Kaj si naredil?

Nikamor ne moreš.
Kaj si naredil?

Nič ne bo.
- Otrok. Ostani z mano...

Ferhat?
- Aslı? - Noter.

Grem zraven.
- Kdo je bil?

Ferhat, kaj se dogaja?

Nikamor ne moreš zbežati.
Si med Emirhanovo hišo in tožilcem.

Povsod so varnostniki.
- Pusti me!

Če ti policija ni všeč,
te lahko prepustim Ferhatu.

Obstaja pa še ena možnost.
- Kaj mi boš naredil?

Nedokončane opravke imava.
Urediva jih, pa bo mogoče vse rešeno.

A vi spite? Kje imate glave?

Na vrtu je poroka,
tip pa pride z nožem. Debili.

Z gostinci je prišel.
Poslali so seznam... - Tišina.

Zabodli so nam snaho,
vi pa nimate pojma. Na mesta.

Njegova najljubša snaha je Aslı.
Kraljica.

Utihni. Pa kozarec odloži.

Mogoče lažem? Kraljica je.
- Dovolj!

Ferhat nas bo ubil,
če se kaj zgodi otroku.

Stokrat smo rekli,
da nočemo poroke v hiši.

Vsakdo lahko pride.
- Mama...

Teslo, kar pojdita.

Nikamor ne grem, dokler ne izvem
kaj je z Aslı. - Poklicali te bomo.

Upam, da je otroček v redu.

Gülsüm. Ja?
Je z njima vse v redu?

V redu sta, hvalabogu.
Gülsüm, zelo smo veseli.

Glej, že tako je zapleteno.
Ubogaj, da ne bo še huje.

S tabo nimam težav.
Ti že veš, za kaj gre.

Ostani tu,
dokler ne bodo krivci kaznovani.

Yiğit?

Prinesel ti bom odejo.
- Yiğit?

Kaj počneš tu sredi noči?
- Nič, neke mačke sem slišal.

V redu.

Kako je bilo? Nabito?
- Ne, samo vsi domači,

pa še par njunih znancev.
Aslı in Ferhat me mučita.

Se še vedno ne razumeta?
- Kaj pa vem.

Bi poklicala Aslı?
- Prav, telefon imam v hiši.

Kmalu pridem.
- V redu.

Yeter, sta Aslı in Ferhat prišla?
- Sta. Aslı in otrok sta v redu.

Super. Zjutraj se pogovori z njima,
naj ostaneta. - Prav.

Ne vem pa, če bosta poslušala.
- Aslı povej,

naj nikamor ne gre,
naj ostane s Ferhatom.

Naj počiva tu,
najeli bomo sestro.

Vse bi naredil,
da bi imel Ferhata blizu, ne?

Aslı prav privoščiš,
kar se je zgodilo.

Jaz samo hočem,
da Ferhat ostane tu.

Tako je od začetka,
glede tega ti ne morem lagati.

Saj vem. Še mene si prenašal
vsa ta leta, samo da je bil tu.

Ne pretiravaj.

Namık, od tebe sem hotela
samo družino.

Na začetku si rekel,
da trenutno ne gre.

Prepričal si me.
- Res je.

Veliko grehov imaš na vesti,
da si ob sebi obdržal Ferhata.

Jaz te nisem zanimala.

Ne skrbi, privadila sem se.
Sploh me ne boli več.

Oba živiva tako,
ker hočeva Ferhatu samo dobro.

Lep večer.

Si v redu?
- Sem.

Ferhat... - Kar leži.
Če kaj rabiš, sporoči.

Pojdi.

Nisi me poslušal,
pa si se prehladil.

Greva, zaenkrat nič potepanja.
- Prijatelji me čakajo.

Greva, no.

Se vidimo. - Se vidimo.
- Da ne bi jezil mami, prav?

Pridi.

Pridi, srček.

Sedi.

Tukaj imaš.

Torej,
imam dobro in slabo novico.

Dobra je, da je ženska,
ki si jo zabodel, živa.

Če te predam policiji,
boš šel sedet.

Naj ji zaželim lepo okrevanje?
In slaba novica? - Ta ženska...

Noseča je s Ferhatom.
Kar pomisli, kakšna bo kazen.

Kaj bi rad?
- Kje imaš babico? - Kaj boš z njo?

Priznala bo, da je Namık Emirhan
dal ubiti Necdeta Aslana.

Podala bo izjavo,
sicer te jaz predam Ferhatu.

Bodi priden.

Grem. Si v redu, ne?

V redu sem. Prav si imel,
sin me ni zapustil.

Srečo imaš.
- Previdnejša morava biti.

Zase govori.
- Kaj to pomeni?

Da si neodgovorna.

Kregaš se s tipom,
ki ga ne poznaš. Kakšna mama boš?

Nisem se kregala. Tebe je hotel.
Vprašala sem ga, kaj hoče.

Poklicala bi me,
pa bi bilo.

Naj bi pustila, da te napade?
- Ne vmešavaj se.

Zaradi tebe bi skoraj izgubil sina.
- Nič slabega nisem hotela.

Odslej se ne odločaj zame.
Lepo leži in se ne vmešavaj.

Bomo zajtrkovali na vrtu?
Kako lepo.

Ja, a g. Namık je povabil
samo člane družine.

Zate sem pripravila tukaj.
Ga. Aslı še ni pokonci?

Najbrž še leži.

Ne razumem tega novega običaja
samo z družinskimi člani.

Tudi jaz ne vem,
ker tega ne sprašujem.

Lahko si pripravim
tudi sama. Lepo delajte.

Dobro jutro.
- Dobro jutro.

Zeynep, se spomniš,
katero marmelado ima rada Gülsüm?

Tisto z orehi. - Ta je prava.
Jo imamo?

V kleti je.
Takoj jo prinesem.

Marmelada z orehi.
Ta Gülsüm je res princesa.

Zajtrk si bom pripravila.
Veš, vajena sem biti za vse sama.

Mami je bila bolna,
teto sem našla pred kratkim.

Strica nisem niti spoznala.

Kaj pa ti počneš?
Otrok in podobno...Je dolgčas?

Ne, srečen sem.

Upam, da boš kmalu bolje.
- Hvala.

Nisi me poslušala.
Odšla si in uničila vajino zvezo.

Ga. Yeter. Jaz nisem razlog za to,
da sva s Ferhatom skregana.

Res? Kdo pa je? - G. Namık in vi.

Prišel je trenutek,
da povemo Ferhatu resnico.

To se ne bo zgodilo.
- Kaj imate od skrivanja?

Ferhat je že zdaj blizu resnice,
vsak čas lahko izve.

Vse bo prišlo na plan,
jaz pa mu ves čas lažem.

Sploh me ne pogleda v obraz.
Kot tujca sva si.

Zaljubljena si vanj,

nimaš pa pravice,
da mu spreminjaš življenje.

Ne gre samo zanj,
ampak tudi zame.

Ne razumete?
Od vseh teh laži se že dušim.

Zaupala sem vam. Rekli ste,
da bo Necdet v njem umrl,

če izve, da je Namık njegov oče.
Prav sem vam dala, ker je to res.

Prav si ravnala.
Nikomur ne bova povedali.

Pogoji so se spremenili.
Se ne zavedate, da bom rodila?

Bi radi,
da sina prisilim v isto usodo?

Dokler mu ne poveste resnice,
se ne bova razumela.

Razumem,
da mu nočete vzeti preteklosti,

a zakaj bi mu radi vzeli
tudi prihodnost?

Ljubica,
vsaka ljubezen ima svojo resnico.

Ferhatova je pač takšna, kot je.
Vem, da boli,

a z njo boš morala živeti.
Druge poti ni.

Sprejmi to skrivnost,
ne glede na končni izid.

Tako razmišljate vi.
Sprejeli ste dejstvo,

da si s sinom niste blizu,
jaz pa tega ne bi prenesla.

Med mano in možem
je kup skrivnosti.

Ne morem, razumete?
- Aslı, vidim, da si jezna.

Malo se spočij.

Ne. To ni način.

Zeynep.

Je Namık v sobi?
- Zunaj čakajo na zajtrk.

G. Namık je povabil
samo družino. - Prav.

Kje si bila? Čakamo te.
- Kot da ste me kdaj čakali.

Ferhat je že šel.
Pogovoril se bom z njim.

O pomembni zadevi
se morava pogovoriti. - Prav.

O čem se bosta pogovorila?
Zanima nas.

Sprožil sem postopek
prepisa hiše na Yeter.

Ne razumem. Kako bo kar njena?
- K sreči imamo dovolj nepremičnin.

Kot Emirhanovi
imate že tako neko varnost.

Hočem, da je naša družina varna.
Hiša bo odslej njena.

To pa ne bo šlo.
- Mama, kaj se greš?

Odločil se je in to je to.

Pametno si se odločil.
Čestitam, Yeter. - Hvala, ljubček.

Že dva tedna ni nikogar.

Kaj pa sorodniki?
- Zanje pa ne vem.

Aslı je očitno čarovnica.

Zabodel jo je,
pa ji ni čisto nič.

Srečo ima,
tudi z dojenčkom ni nič.

S Ferhatom se ne razumeta,
zjutraj jo je na hitro ucvrl.

Resno? - Mislim,
da je sploh ne prenese.

Niti eno minuto je ne bi gledal,
če ne bi bila noseča.

Včeraj se je bal
samo zaradi otroka. - To pa dvomim.

Povem ti, kar sem slišala.
Verjemi ali ne.

No...Zadnja dva tedna
se sploh nista videla.

Na poroki
jo je ignoriral, ne?

Ko jo je tip zabodel,
pa jo je takoj pripeljal nazaj.

Najbrž ga res zanima
samo otrok.

Če Aslı ne bi bila noseča,
bi jaz imela možnost.

Ta otrok je edina
ovira med nama s Ferhatom.

A res, Vildan?

Misliš, da je moj otrok
edina ovira med vama?

Nisem tega rekla.
- Kaj pa? Sem te narobe slišala?

Da te ni sram. Mama si,
kako lahko rečeš kaj takega?

Kako lahko tako zlahka govoriš
o izgubi otroka?

Če splavim, med tabo in Ferhatom
ne bo več nobene ovire.

Res upaš, da bo tako?
- Ne, res ni tako.

Dovolj sem slišala.

Kaj ko bi to povedala
tudi Ferhatu?

Jaz nisem kot ti, da bi mu
nosila na nos. Kar sama mu povej.

Bomo videli,
če te bo potem še pogledal.

Za njo grem.

Prekleto.

Teta.
- Kaj je, Jülide?

Vildan sem ravno hotela reči,
naj ne govori bedarij.

Dovolj sem slišala.

Joj.

Zakaj si to naredil?
- Je pomembno? - Ja.

Hišo si zaslužiš.

Za to bogastvo
sem žrtvoval marsikaj.

Ti pa si naredila še več
in se nisi pritoževala.

Ogenj v tvojih očeh
še vedno gori.

Pozno si se spomnil.
- Bolje pozno kot nikoli, ne?

Se kaj pritožuješ?
- Tega nisem rekla. - Nimaš razloga.

Marsikaj obžalujem, Yeter.

Samo odkupiti se hočem
za svoja dejanja.

Lahko je prepozno.
Nekatere stvari še vedno bolijo.

Ni v tvojem stilu,
da bi obupala.

Nisem obupala.
Odločila sem se pozabiti.

Pozabila bom.
Ker je to, čemur praviš žrtvovanje,

greh, ki ga bomo vsi enkrat plačali.
- To se ne bo zgodilo.

Aslı je zaljubljena.
Moža noro ljubi.

Ne bo dolgo zdržala brez njega.
Vsak trenutek mu lahko pove resnico.

Prosim?
- Kje si? Kam greš?

Opravek imam. - Ne naredi tega,
kar imaš v mislih. Prosim.

Ne vmešavaj se,
eno napako si že naredila.

Zakaj mi nočeš verjeti?
Nikoli te ne bi prizadela.

Dovolj! Vsak naj se briga zase.
- Prav, če ne verjameš, da te ljubim.

Ni treba verjeti, da te ne bi
prizadela. Samo poslušaj me.

Dal sem ti priložnost,
da mi poveš resnico. Prepozna si.

Kje so? - Pripravi sebe in Özge,
ker gremo.

Tvoj stric je dal hišo Yeter.
Zakaj je tako razmetano? Kaj je to?

Briga me,
komu hoče dati hišo. Kje so?

Kako te ne briga?
Bova tu živeli kot gostji?

Yeter bo zdaj sedela
na častnem mestu za mizo.

Sramota, kaj vse bo počela.
Za to sem že prestara.

Daj že, zmigaj se,
res moramo iti.

Si jih ti skrila?
- Me ti sploh poslušaš?

Si jih ti skrila?
Povej, kje so!

Kaj pa jaz vem,
kje imaš stvari! Zmigaj se!

Nikamor ne grem. Ne grem.

Özge ne bom oddaljila od očeta.
Še enkrat bom govorila s Ferhatom.

Kaj ti govoriš?
Me sploh slišiš?

Aslı bo Ferhatu natvezila
same bedarije.

Tega ne morem dovoliti!

O čem govoriš?
- Skušam ti reči,

da je dojenček edina ovira
med mano in Ferhatom.

Aslı me je slišala to reči
in potem mi je nekaj težila.

Grozila mi je. Vem, da bo šla
k Ferhatu in mu vse povedala.

Ne bo uničila najinega odnosa.
Tudi zato ne morem oditi.

Aslı si rekla,
da če ne bi bilo otroka,

bi bil Ferhat tvoj?
Kako naj ne bo jezna? Si nora?

Z mano je vse v redu.
Nisem znorela, v redu sem.

Kje so? Kje?
- Poglej se! Poglej se.

Zaradi Ferhata
si se čisto uničila!

Si kaj pomislila na hčer?
Si ti sploh mati?

Če bi imela rad svojo hčer,
bi takoj zapustila to hišo!

Ne zdržim več. Ne zdržim.

Dovolj imam! Dovolj!

Dovolj...

Nehaj, ljubica.
- Dovolj! Sita sem že porazov.

Nehaj, ljubica.
- Mami.

Nimam več moči.
Prav imaš, mami.

Prosim, spravi me stran.
Prav imaš, odpelji me od tod.

Yiğit?

Yiğit!

Yiğit?

Yiğit.

Kaj počneš?
- Drva sem pospravljal.

Toplo je.
- Zvečer pa se še shladi.

Poiskal mi boš Serkana.
Poišči tega prasca. - Pomiri se.

Aslı in otrok sta v redu.
Nisva rekla, da mu bova dala mir?

Name se spravlja,
pa nisem nič naredil. Se delaš norca?

Tip je zabodel Aslı.
- Sam si mi rekel, naj ga izpustim.

Drugače
bi se vse že uredilo.

Dobil bi odgovore
in Aslı ne bi bila ranjena.

Ne moreš vsega rešiti po svoje.
- Zaradi mene jo je zabodel!

Če se takrat ne bi vmešal,
se to ne bi stopnjevalo.

Pusti, da to uredim po svoje.
- Povej mi, kako.

Zaupaj mi, bom že uredil.

Prav, samo ne nakladaj mi.

Hočem tistega prasca, ja?
- Prav, v redu.

Pregledal bom vse posnetke, če bo treba.
Uredil bom.

Uredi.

Ja, Namık Emirhan je najel
mojega moža za umor Necdeta Aslana.

Mož je Necdeta tudi ubil.

Kasneje sem, v zameno za molk,
dobila denar.

Si govoril s Ferhatom? Kako sta?
Aslı nisem motila, ker počiva.

Mislim, da sta v redu.
Aslı je doma.

Upam, da se pobotata,
preden se rodi otrok.

Sicer bo potem živela tu
tudi tista, ampak...

Obsedena si z Jülide.
Naivna je.

Zjutraj sva se pogovarjala.
Revica je sama.

Samo klepeta rada.
Ignoriraj jo.

Ni tako naivna.
- Namiguješ na Cüneyta?

Nehaj no. Od kod naj bi ga poznala?
- To ni vse.

Včeraj je nosila parfum,
ki ga je dobila za darilo. - In?

Cüneyt mi je kupil
enak parfum.

Ti ga je dal za darilo?
- Ne gre za to.

Kaj bi bilo s tem narobe?
Res imaš čudne misli, Gülsüm.

To ni v tvoji naravi.
Pa še Aslıjina nečakinja je.

Žalostna bo.
Ne razmišljaj o takšnih bedarijah.

Ne moreš vsega rešiti po svoje.
- Zaradi mene jo je zabodel!

Če se takrat ne bi vmešal,
se to ne bi stopnjevalo.

Pusti,
da to uredim po svoje.

Kaj počneš z nožem? - Tip me tu
zadržuje že drugi dan. Maščujem se.

Je to res?

Kaj počneš?
- Drva sem pospravljal.

Toplo je.
- Zvečer pa se še shladi.

Govorila si z Yeter.

Vam je povedala?
Mislim, da je zaskrbljena.

Ni že čas, da Ferhat izve,
kdo je njegov pravi oče?

Mene krivi, krivi pa ste vi.

Torej hočeš,
da Ferhat vse izve. Vse po vrsti.

Zasluži si vedeti resnico.
Celotno resnico.

Ustavi se...
- Me boš še ti zabodel v hrbet?

Pomiri se! - Pusti me!
- Počakaj!

Te boli? - Ne.
- Mene pa.

Z Aslı sta me izdala.
Zabodla sta me v hrbet.

Reciva, da Yeter ali pa jaz
poveva Ferhatu resnico.

Izvedel bo, da ni sin brivca Necdeta,
ampak moj.

Kaj bo potem?
- Velika laž bo prišla na dan.

Včasih velike laži
rešujejo življenja.

Kaj bo naredil, ko izve?

Uničilo ga bo,
on pa bo uničil vse okoli sebe.

Niti tebe se ne bo usmilil.
Vedela si, a si molčala.

Pametna si.

Premisli in boš videla,
da imam prav.

G. Namık, policija je
prišla k vam. - Policija?

Se je komu kaj zgodilo?
- Je kaj s Ferhatom?

Ne vem, vas hočejo videti.

Nisem videl druge rešitve!
Enkrat me boš že razumel...

Kaj bom razumel?
- Da sem to storil, ker te imam rad.

Bom razumel, zakaj si me izdal,
zakaj si mi lagal?

Midva sva Necdetova sinova,
ne laževa si.

Brat! Nisem hotel,
da ga ubiješ!

Hotel sem ga spraviti
pred roko pravice, preden ga dobiš!

Kakšna pravica?
Jaz sem tu edina pravica!

Me slišiš?
Prasec je zabodel mojo ženo.

Ne gre samo za Serkana!

Za Namıka Emirhana gre!

Najinega očeta
je ubil Namık Emirhan!

Necdeta
je dal ustreliti Namık Emirhan.

Se zavedaš, kaj govoriš?

Naredil je vse,
da bi te priklenil nase.

Tip, ki je najel Yusufovega očeta,
da ubije najinega,

je Namık Emirhan. Rekel mu je,
naj ubije brivca Necdeta.

Tip je bil plačan morilec,
razumeš?

Zato sem se spravil
na to družino!

Zato sem počel, česar ne bi smel.
Zato imam Sekana zaprtega.

Da bi njegova babica priznala
in bi šel Namık v zapor.

Veliko napako delate.
- Baje ste naročili umor.

Svoje boste povedali
na postaji. - Morilec!

Ti si mi ubil očeta!
Kako si mogel? - Pomiri se.

Ti ni nič hudo?
Ne poznaš usmiljenja?

Nehaj, pomiri se.
- Ne poznaš usmiljenja?

Preklet bodi, morilec!
- Pomiri se.

V redu je.

Ubil mi je očeta.

Kako si mogel?
Ne poznaš usmiljenja?

Kako si mi lahko ubil očeta?

Kako si mogel?

Mami!

Tu nekaj smrdi.

Namık tega ne bi naredil.
- Ko vsaj ne bi.

Želim si, da ne bi.

Najel je plačanega morilca,
da je ubil Necdeta.

Potem ga je postavil predte
in iz tebe ustvaril pošast.

Zakaj mi nisi povedal?

To je moja laž.
- Ker bi potem ubil Namıka.

Se nisi odrekel svojemu življenju,
da bi jaz ostal čist?

Tokrat sem jaz storil
enako zate. - Si res?

Sem.

Tokrat mi je uspelo.
Namık Emirhan gre v zapor.

Tokrat so vžgale
kar moje metode.

Namıka sem predal roki pravice.
To je njegovo slovo.

Z Namıkom Emirhanom je konec.

KONEC 29. DELA