All language subtitles for Black and White Love S01E27

ČRNO-BELA LJUBEZEN

27. DEL

Kdaj si prišel?

Pravkar.

V redu. Je Vildan v redu?

Vildan?

V redu je, nič ni narobe.
- Ponju si šel. Se nista vrnili?

Rekli sta, da ni treba.
Nekaj časa bosta ostali.

Še njeni mami moram reči,
naj ju ne išče.

Že prej mi nisi nič razložil,
zdaj pa tudi ne. - Saj ni nič, Aslı.

Nič ni.

Mislim...Dali ji bomo mir
in se ne bomo vmešavali, pa bo.

Prav, če je res vse v redu.

Si ti v redu?
- Sem.

Na zrak grem.

Aslı?
- Ferhat.

Od kod pa zdaj to?
- Nisem tvoj mož?

Si, a si me presenetil.
- Ne bodi presenečena.

V redu sem, res.

Ti je muca popapala jezik?
Se ne bi raje spravil na Cüneyta?

Pomiri se.
Odloži nož, da se pogovoriva.

Gotovo gre za nesporazum.
- O čem govoriš? Se norčuješ iz mene?

Nehaj!
- Pomiri se.

Kaj pa je? Drugače je,
ko ima nekdo drug nož v roki, kaj?

Poglej. Če nočeš oditi
v policijskem avtu...

Takole, ja.
Zdaj pa sediva in se pogovoriva. Prav?

Jülide, Ferhat je prišel
in rekel, naj se vrneva domov.

Ti nisem rekla?
Če zbežiš, gre moški za tabo.

Zbežala si, on pa je šel za tabo.

Povem ti, da je zadeva urejena.
- Pri Ferhatu se nikoli ne ve.

Kaj si rekla? - Da se ne bom vrnila,
še posebej pa ne v tisto hišo.

Rekel je, naj ostanem,
če hočem. A ne za vedno.

Najbrž hoče,
da malo zadihava.

Ni se mi zdel ravno iskren,
a pravi, naj se vrneva kadarkoli.

Jülide, si še tam?
- Sem, sem.

Tole zadnje mi ni všeč.

Kaj pomeni, da se lahko
vrneš kadarkoli?

Te je Ferhat zavrgel?
- Zakaj pa? - Tako se sliši.

Ostani, če hočeš. Čudno je.

A tako? - Tole me je res
razjezilo, ti povem.

Z Özge sta v negotovem položaju
zaradi dojenčka v velikosti grozdja.

Ni škoda Özge?

Res si želim,
da mi ne bi tega povedala.

Najbrž imaš prav.
Moj otrok je najpomembnejši.

Seveda. Končno si dojela.

Živi tukaj Namık?
- Kaj hočete? Kdo ste?

Povejte mu, da sem Yusuf.
Pojdite po šefa. - Počakajte.

Ne oglasi se, zasedeno ima.

Daj ji mir. Ferhat je šel do nje
in pravi, da je v redu.

To je za Vildan najbolje.
Na njenem mestu se ne bi vrnila.

Mogoče bo zaživela na novo.
- Kaj misliš s tem?

Vsi moramo vedeti,
kje nam je mesto.

Prav, ljubica.

Super bo, ne skrbi.
Pošiljam poljubček.

S kom si govorila?
- Z Vildan.

Kako je?
- V redu, dobre volje je.

Ferhat se je šel pogovorit z njo,
vse je v redu.

Dobro, da je v redu.
Veliko težav ima.

Res vas ne razumem, ga. Handan.
Za vašo hčer in vnukinjo gre.

Lahko bi ju šli obiskat.

Jülide.

Ne razumem,
zakaj te tako skrbi za Vildan.

Saj me ne,
samo zanimalo me je.

Zakaj?
Ženska ima svoje življenje.

Kaj ti je danes?
Si se skregala s Ferhatom? - Jülide.

Hvala.

Ni mi všeč,
da si si tako blizu z Vildan.

Kaj počneš tu?
- Pogovoriva se.

Zasledujejo me,
ker si nepreviden. - Kdo?

Pridi sem.
- Daj mi mir. - Utihni že.

Pogovorila se bova, jasno?
Samo pogovorila se bova. Gremo.

Glej, izpustil te bom,
a najprej mi boš vse povedal.

Kako ti je ime?
- Serkan. - Serkan. Priden.

Kaj te zanima?
- Utihni.

Ja, Suna?
- Yiğit, kje si?

Kaj bi rad od mene?
- Kdo kriči?

Suna, opravke imam.
Te pokličem kasneje. - Yiğit, kaj...

Kaj se dogaja?
Yiğit, kaj se greš?

Torej, jaz postavljam vprašanja,
ti odgovarjaš.

Nič ti ne bom povedal!

Kaj se greš z Namıkom?
- Nič.

Me nisi vprašal,
če me je poslal Namık? Si pozabil?

Pozabil sem.

Pridi sem. Pridi.

Vse mi povej.
- K meni je prišel Necdetov sin.

Kateri Necdetov sin?
- Mlajši.

Nekaj se je postavljal.
- Zakaj je prišel?

Zaradi očetove smrti.
Omenil je tebe.

Vprašal me je, če te poznam.
Misli, da si vpleten.

Teslo?
- Povej.

Si kaj videl Abidina?
- Nisem. Ga pokličem? - Ni treba.

Mogoče Gülsüm kaj ve.

Ga bom že našel.

Kdo je ta tip?
- Ne vem, prvič ga vidim.

To mi res ni bilo všeč.
- Kaj si mu rekel?

Da te ne poznam.

Kaj se dogaja?

Kdo je tvoj kolega?
- Ni pomembno.

Z ranča prihaja,
ker zamujamo s plačilom.

Pa mu plačajmo.
Kaj te dejansko muči?

Kar strica vprašajte.
- Rad bi slišal iz tvojih ust.

Pusti, bom že uredil.
Njegovemu dedu smo dolžni.

Bomo že plačali,
potem pa nam bo dal mir, ne?

Res je.

Si v redu? Bleda si.

V redu sem.

Prosim?

Gülsüm, kje je Abidin?
Tudi Teslo ne ve. - Ne vem.

Če te pokliče,
mu povej,

da mu nisem verjel
in da naj mi pride povedat resnico.

Kaj pa je rekel?
- Ti mu samo sporoči. - Prav.

Kaj je? Vsi iščete Abidina?

V redu smo, Özgür tudi.
Nekaj sem te hotela vprašati.

Kar vprašaj.
- Predvčerajšnjim sva se pogovarjali,

da Yiğit brska po preteklosti.
Nekaj takega si rekla.

Ja, kaj pa se je zgodilo?
Čuden glas imaš.

Nič se ni zgodilo.

Samo zanima me,
če si to omenila g. Namıku.

Ne, nisem.
Zakaj me zdaj to sprašuješ?

Klicala sem Yiğita,
v ozadju pa sem slišala neke krike.

Ne vem, mogoče se je pretepal.
- S kom bi se pretepal?

Ne vem. Poklicala sem te,
če je Ferhat mogoče kaj omenil.

Ne, nič ne vem,
ampak zdaj skrbi še mene.

Če te pokliče,
me obvezno pokliči, prav?

Prav, se slišiva.
- Adijo.

Ferhat. Prestrašil si me,
ne moreš se kar tako prikrasti.

Je bila Suna?
- Ja.

Zakaj te kliče, če so pa srečni
brez nas? Kaj jo muči?

Nič je ne muči,
samo vprašala je, kako smo.

Govorili sta o Yiğitu.
Kje je?

Suno skrbi, kam je šel.
Zato me je poklicala.

Omenila si nekakšen pretep.
- Ne, narobe je razumela.

Slišala je neki hrup,
pa jo je zaskrbelo.

Hrup. Hrup.

Ne hodi več sem. - Najprej najdi
tistega tipa, ki me preganja.

Vedno smo te ubogali.
- Tišina.

Bom že uredil,
potem pa te pokličem.

Če nam boš povzročal težave,
jih bomo tudi mi tebi.

Vse bom razbobnal naokoli.
- Seveda, kar razbobnaj.

Očitno si pogumen.
Bomo videli, kaj bo potem.

Teta? Si res v redu?

Z nekaterimi v tej družini
si si malce preblizu, Jülide.

Sem kaj narobe rekla?

Zdiš se mi malce jezna.

Te je kdo razjezil
in se zdaj znašaš nad mano?

Bi mi rada kaj povedala?

Madona, si čudna.
Kaj te je pičilo?

Utrujena si.
Pojdi počivat, tole pa pusti.

Potem pa te bom
takole vprašala.

Mi mogoče kaj prikrivaš?

Kaj le?

Pojdi preverit,
če rabi katera notri pomoč. Gremo.

Ferhat, ne moreš reči,
da bi se pač rad pogovoril z ženo?

Spelji se,
rad bi se pogovoril z ženo.

Kaj se dogaja? - Nič ni, navadila
sem se, da tako govori.

Kaj se dogaja?
- Nič ni. Obleci se, greva.

Kam? - K Yiğitu. - Kako,
če ne veva, kje živi?

Poklicala boš in izvedela. - Madona.
Rekla sta, naj jim damo mir.

Tega ni rekel Yiğit, ampak Suna,
Govoril sem z njim, v redu je.

Ampak...
- Nočem se ponavljati. Dajmo.

Očitno bo fantek.
- Od kod pa to?

Ker si vedno lepša.
- Madona. - Tako pravijo.

Res? - Ja, punce mami lepoto kradejo,
fantje pa ji jo podarjajo.

Madona.
- Sicer si pa vedno lepa.

Zakaj ni vedno tako?
- Ne jamraj, greva.

Kje si, Abidin?

Abidin, skrbi me. Kje si?

Si mu povedal, da sem bila jaz?
- Rekel sem, da nisem videl nikogar.

Lagal sem.
Ne skrbi.

Nekaj mu povej.
Da mu nisem verjel

in da naj mi pride povedat resnico.

Ne, no. Ne!

Odšel je.

Abidin, kako bom živela brez tebe?
Kaj si naredil?

Prihajava, Suna.

Prav. Ne skrbi,
ne bo se jezil.

Ferhat je govoril z njim.
Se vidimo.

Tvoja trma včasih celo vžge.
- Včasih? Že dolgo delam na tem.

Kako bi sicer zdravila
mojega pacienta?

Če ti tako praviš.
- Pravim.

Kaj misliš, da se gre Yiğit?
- Ne vem. O tem že dolgo razmišljam.

Karkoli že je,
glej, da boš miren. Ne sili vanj.

Razumem, ne skrbi.
Če je treba, znam poslušati.

Moj brat je,
za bližnje pa naredim prav vse.

Saj nimam drugih skrbi.

Kot ti paziš na Jülide.
Te ne skrbi zanjo?

Ne bi šla za njo? - Bi.
- No? Tako pač je.

Je prekinil?

Dejansko je prekinil?

Zakaj se ne oglasiš Vildan?
- Nočem se pogovarjati.

Zakaj? Za njo si šel,
ker te je skrbelo.

Vsak skrbi za svoje bližnje.

Aslı moja, tebe ne bi skrbelo,
če bi se Jülide kaj zgodilo?

To je naša edina skrb.

Oglasi se ji.
Vildan te kliče.

Ne bom se ji oglasil.
Pusti telefon.

Halo? Živijo, Vildan.

Ferhat vozi,
ni se mogel oglasiti. Povej.

Živijo, Aslı.
- Že prej si klicala. Je kaj nujnega?

Nič pomembnega ni.
- Prav si naredila.

Dolgčas ti je bilo in si šla.
Prideva do tebe?

Ne, tako ali tako grem ven.
Se vidimo.

Prav, kakor hočeš.

Če bo kaj nujnega ali če kaj rabiš,
pa naju kar pokliči.

Özge pošiljava poljubček.
- Prav.

Zakaj se ti oglašaš?
- Ne razumem, zakaj te to jezi.

Zakaj bi me jezilo?
Ne da se mi govoriti z njo. - Prav.

Nekaj je na tem.

Kar naenkrat si vsa ledena
in me zaslišuješ.

Poglejmo, kaj te muči.

Prekleto, za tole gre.

Z nekaterimi v tej družini
si si malce preblizu, Jülide.

Pa poglejmo,
kdo ti je dal te slike.

Si kaj videla İdil?
- Zakaj sprašuješ?

Kaj te briga.
Samo povej mi, kje je.

Odšla je že.

Kaj se greš?
Na smrt si me prestrašil.

Bog ne daj,
škoda bi te bilo.

Ne smeš umreti, potrebujem te.
Kaj si uredila?

Kako naj vse uredim
kar čez noč? Se hecaš?

Kaj hočeš reči?
Reci, da imaš potni list in denar.

Za ogromen znesek gre,
to ne gre kar tako. - İdilčica moja.

Nimam časa, Ferhat me lovi.
- Kaj naj? - Zberi denar.

Na vsak način mi priskrbi denar.
Če ne gre, mi povej.

Bom že razumel. Me pa zanima,
kaj bo na to rekel Namık.

Denar dobiš v enem tednu.
Ne hodi za mano.

Ven. Ven iz avta!
- En teden je rekla.

V enem tednu se že vse spremeni.
Denar rabim takoj.

Jutri naj bo nared, sicer...

V redu. Se slišiva.

Kako ne najdeš naslova?
- Tožilec je pod zaščito.

Ni ga v Istanbulu.
- Sta šla z njim tudi žena in sin?

Ženina družina je iz Seferihirasja,
ampak tam jih ni. So pa skupaj.

Pojdi, kamorkoli bo treba.
Pojdi v mulčevo šolo.

Pa nekoga pošlji do hiše.
Poišči Yiğita.

Kakor ukažete.

Hud avto, kolega.
- Hud? Kaj to pomeni?

Da je lep.
Čeden je tako kot ti.

Kar igraj se. Dajmo.

Glej, kolač sem prinesla.
Pojej nekaj malega.

Aslı, kdaj pride dojenček? - Vprašajva ga.
Kdaj misliš priti?

Ko se rodi, boste prišli, ne?
- Seveda. Se ga tako veseliš?

Vzemi avto in se pojdi igrat
s prijatelji. - Prav.

Rada bi se opravičila
za tisto zadnjič.

Ni se treba opravičevati.
V redu je.

Kaj se dogaja z Yiğitom?
Raje mi povej to.

V redu je, službo si išče.
Mogoče se bomo preselili kar sem.

Zakaj išče službo,
če jo že ima?

Mogoče ne bo več tožilec,
ne vem.

Moj brat je tožilec.
Ne bo kar obrnil hrbta tej službi.

Ferhat, malo se pomiri.
- Ni študiral zaman. - V redu.

No, saj se me ne tiče.
O čem sta se pogovarjali z Yeter?

Zakaj?
Čisto na splošno sva se pogovarjali.

Pogovor sem ujel.
Yiğit naj bi se z nekom pretepal.

Samo vprašala sem jo,
če jo je kaj klical.

Kaj se mu je zgodilo,
da si klicala Yeter? - Saj nisem.

Ne sili vanjo, Ferhat.
- Za nekaj drugega gre.

Bom že ugotovil.
Kaj se dogaja, Suna?

Mislila sem, da jo je mogoče klical
zaradi kakšne službe.

Ko sem ga klicala,
namreč ni imel časa.

V ozadju sem slišala krike,
pa me je zgrabila panika.

Zaskrbelo te je za moža
in si klicala Yeter? Madona.

Ferhat, nehaj že pritiskati nanjo.
- Če se mu kaj zgodi, boš ti kriva.

Ne govori tako, Ferhat.

Kod hodiš?
- Brat?

Kaj pa je?

Pogovoriva se.

Ne skrbi,
se bosta že pogovorila.

Pridi sem.
- Kaj se greš? Pusti me.

Lepo, da si dala
Aslı moje slike.

Kakšne slike, Jülide?

Nehaj se pretvarjati,
ne verjamem ti.

Glej, pojma nimam,
o kakšnih slikah flancaš.

Ne vem, kaj si naredila,
da te nekdo kaznuje. Daj mi mir.

Ni je osebe na svetu,
ki bi me lahko kaznovala.

Spokaj, Jülide.
Ne da se mi ukvarjati s tabo.

Zdaj pa poslušaj.
Če boš kaj počela za mojim hrbtom,

te bom ubila.
In to brez usmiljenja.

Nisem takšna kot drugi
v tej bajti. Nimam kaj izgubiti.

Nič, jasno?

Bravo. Če boš prenaporna,
ti bom že pokazala.

Kaj se dogaja?

Nič, striček Namık.
Z İdilčico se pogovarjava.

O vsakdanjih temah.

Adijo.

Kaj je z njo?

Ne vem, ti mi povej.
Ti si njen striček.

G. Namık in Jülide?
Hecaš se, Aslı.

Ko bi se vsaj, Suna.
Videla sem fotografije

in nisem mogla verjeti svojim očem.
- Neverjetno.

Da ju ni sram.
Namık je že star, Jülide pa....

Sem naredila napako?
- Zakaj?

Kaj pa vem.
Nič se nisem pozanimala o njej.

Kar spustila sem jo v hišo.
- Aslı, ne govori bedarij.

Kaj ima to s tabo?
Tebi je umrl brat, njej pa mama.

Spet si našla svojo družino.
Kaj je narobe s tem?

Ne. Ne morem stopiti
pred njo.

Ne morem je vprašati, kako je mogla.
Ne vem, kaj naj, Suna.

Nimaš nobenih sorodnikov?
Lahko koga pokličeš, če jo pozna?

Ne. Ne vem, če imam še koga.
Šele prikazala se je. Ne vem...

Kakorkoli že, kako pa je
z drugimi v hiši? Je zmeda?

Tako je kot vedno.
Kako pa naj bi bilo?

Vildan je odšla z Özge.
- Kaj? Kar odšla je?

Najbolj zanimivo pa je to,
da to gane samo Ferhata.

Ferhat je bolj vznemirjen,
kot bi pričakovala. - Madona.

Ne vem, Suna. Čuden je.

Mislim, da mi nekaj prikriva.
- Misliš, da je povezano s tabo?

Ne vem...
Neprijetno se počutim.

Žalostna sem.
Kot bi bila depresivna.

Joj, ljubica.

Glej, ne misli preveč na to.

Misli samo nase
in na otroka. Prav?

Ne bodi preveč žalostna
in ne obremenjuj se. Resno.

Odšla je v hotel.
- Madona, tudi Vildan trpi.

Özge pa prav tako.
Vildan ne razmišlja ravno trezno.

Danes me je desetkrat klicala.
- Zakaj? - Ne vem, samo gnjavi me.

Kot bomba je,
ne veš, kdaj jo bo razneslo.

Če bo Aslı kaj rekla glede Özge...
- Nehaj no. Še dobro, da je odšla.

Tudi Aslı je čudna.
Ne vem, mogoče zaradi nosečnosti.

Ja, to zna biti naporno.

Pozabiva name,
kaj se dogaja pri vas?

Suna je v paniki klicala Yeter.
Kaj se dogaja? - Nič ni.

Šel sem do tožilstva,
da bi se zmenil glede odvetništva,

pa je Suna narobe razumela
povzdignjene glasove.

Potem ni nič?
- Nič ni. - Prav.

Te je Vildan še klicala?
- Očitno si obsedena z njo.

Oglasila si se ji
in potem ni več klicala.

Ne razumem,
zakaj te to tako moti.

Saj me ne,
ti si obsedena z njo.

Noseča sem.
Lahko sem obsedena po mili volji.

Prav, a zaradi dojenčka
moraš biti mirna. Žalosten bo.

Z Jülide sta si blizu.
- Kaj ti je danes, doktorica?

Kaj ima to z Jülide?
- Jülide si je blizu z Vildan.

Vildan jo pozna bolje kot jaz.
- Kaj pa bo, če je ne poznaš?

Saj ne gre za to.
Pogovorila se bom z Vildan.

Ne boš se pogovarjala z njo,
ker ni potrebe. - Zakaj pa ne?

Ker se je končno spravila k sebi.
Spravila jo boš v slabo voljo,

otroka pa tudi. Nanj misli.

Rekel sem ti, da mi zaupaj
in da ne hodi do nje. Ne zdaj.

Je tvoja naloga, da se zanimaš
za Jülidejine prijatelje? - Ja.

Bom že jaz uredil. - Kako?
- Očitno pozna natakarja v baru,

v katerem sem jo pobral.
Poznata se.

Ni nujno, da jo dobro pozna.
Najbrž samo kdaj poklepetata.

Potem pa pozna
njene prijatelje.

Prav imaš. Greva.

Če ne moreva k Vildan,
greva v bar.

Kam boš šla? Domov te peljem,
potem pa grem sam v bar.

Kaj pa, če hočem v bar,
ker bi rada plesala?

Mogoče bom še kaj zapela.
- Kako boš pela v baru?

Noseča si. - Torej bi lahko pela,
če ne bi bila noseča?

Če ne bi bila noseča in bi šla
v bar pet, bi me takoj odpikal.

Nadzoruj svoje hormone,
sicer te bodo še drago stali.

Moji hormoni
so te počasi že siti, veš.

Zakaj so me siti?
Ves čas jih ubogam.

Kaj pa vem.
Malo boš pač potrpel.

Kako dolgo?
- Ne vem, bova videla.

Mami.
- Ljubica.

Dolgčas mi je.
- Tudi meni, Özge.

Se greva igrico? - Kaj pa,
če greva namesto tega raje domov?

Babi te gotovo zelo pogreša,
Necdet pa prav tako. Greva?

Ja!
- Kar spakiraj.

Si jezen, ker sem povedala Ferhatu?
- Saj veš, da je tvegano.

Vem, Yiğit,
ampak nič mi ne poveš.

V redu, saj ni nič.

Če izve, da gre za Namıka,
še preden se o tem prepričam sam...

Ne bom mu mogel prikriti,
da je on kriv za očetovo smrt.

Ferhat lahko izve šele,
ko bo Namık v zaporu.

Sicer bo ubil lastnega očeta.
- Prav imaš.

Prišel sem iskat svojega sina Ferhata.
- Ti tvoji zvesti psi niso povedali?

- Necdet.
- Nemogoče.

Poskrbi, da bo plačal za svoj greh.
Nisi imel rad očeta?

Ga ne boš maščeval?

Poglej. Poglej ga.
Ubil je tvojega očeta.

Kakšen sin pa si?

Naprej.

Kaj bi rada? - Pomagajte mi.
Ostala sem sama z dvema otrokoma.

Pa kaj? - Mož mi je umrl.
Za vas je nekoga ubil,

zato so ga ubili.
Pomagajte, prosim.

A tako. To pa je hudo.

Nehaj jokati.

Če loviš, te sčasoma začnejo loviti.
- Kaj sem pa jaz naredila? Tiho sem,

lepo sem prišla k vam.
Usmilite se nas.

Prav.

Dal ti bom denar. Plačo.
Poskrbel bom za vas.

Otroke bom izobrazil,
ti boš ubogala, pa bo mir.

Bog vas blagoslovi.

Vzemi.
Kupi si kaj za obleči.

In ne hodi več sem.
Jaz te bom kontaktiral.

Ne skrbite.
Bog vas blagoslovi.

Ven grem,
s kolegicami se dobim. - Prav.

Odsoten si.
- Yiğit me spet preganja.

Saj ni prvič.
Zakaj si tako živčen?

Saj si mu kos.
- Tokrat je drugače.

Tokrat se ne bojim Yiğita,
ampak Ferhata.

Gre za brivca Necdeta?

Če Ferhat posumi
in se odloči zasledovati Yiğita,

bo izvedel,
kar skrivam že vse življenje.

Jaz sem ubil Necdeta,
ki ga je imel za očeta.

Z mano bo konec.

Brez razloga si paničen.
Ferhat in Aslı mislita samo nase.

Gane ju samo še dojenček.
Dvomim, da se bo ukvarjal s tem.

Ti ne poznaš Ferhata.

Če gre za brata,
ne bo nič prepustil naključju.

Kaj boš naredil?

Ničesar ne bom prepustil naključju.
Naredil bom, kar bo potrebno.

Yiğit bo nehal vrtati.

Na vsak način
ga bom ustavil.

Ne morem izgubiti Ferhata.

Kje imaš sodelavca?
- Katerega?

Tistega drugega.
- Mislite Arda? - Kakorkoli že.

Ardo pride okoli desetih.
- Okoli desetih. Prav, takrat se vrnem.

Nikamor ne greva. Super glasbo imajo
in lahko pleševa. Dajva.

Tu so sami otroci. Greva.
- Kaj midva nisva mlada? Pridi.

Tole ni za naju.

Pazi na prste. Greva.

Hodi.

Vildan? Kaj pa je?

Hitro si se vrnila.
- Babi. - Miška moja.

Hitro, steci k Hülyi.
- Previdno, Özge.

Nisi zdržala, ne?
- Tudi jaz sem te zelo vesela.

Poslušaj. - Ferhat je prišel
v najin hotel.

Ni hotel, da odideva.
Zato sva se pač vrnili.

Mogoče bova ostali,
mogoče se bova vrnili. Bomo videli.

Sama sebi koplješ grob, ne?

Kje je Ferhat?
- Nista doma.

Mož in žena
sta se šla zabavat.

Kolega? Pridi sem.

Jaz bom viski.
- Jaz pa pomarančni sok.

Glej, končno sva normalna.
- Drugače nisva normalna?

Seveda,
pa še kako normalna sva.

Glasba je katastrofalna.
- Malo pa res.

Hvala.

Počasi, počasi.
Da ne bo kaj z otrokom.

Prav, si bom zapolnila.
- Aslı.

Preverit grem glasbo.
- Pa ne kregaj se, prav?

Ni v mojem stilu.

Hiša je majhna.
Res je majhna. A ne, İdilčica?

Jülide, zelo me že jeziš.

Tisočkrat sem ti rekla,
da ne vem nič glede slik. Daj mi mir!

Najin pogovor še ni končan.
Nadaljevali bova, ko se vrneš.

Lepo se imej.

Kaj pa je?
Zakaj me tako gledaš?

Saj ne gledam tebe.
- Prav, kar zase se brigaj.

Gospod, sploh me niste vprašali,
če je prosto. Kar pristopili ste.

Nimam navade prositi za dovoljenje.
- Kako ste nevzgojeni.

Se ti zdi, da sem?
- Malo pa že.

Pogosto pridete sem?
- Glasba ni po mojem okusu,

a se vseeno trudim zabavati.
- Razumem.

Kaj pa sicer poslušate?

Jaz sem bolj za rokenrol.

Rokenrol?
- Pa domače viže imam tudi rad.

Seveda, balade res sekajo.

Mimogrede, jaz sem Aslı.

Ferhat.

Me veseli.
- Enako.

Kaj si po poklicu?
- Kirurginja.

Torej rada režeš, kaj?
Res lepo.

Raje reciva,
da rada zdravim.

Tebi se pa vidi,
da nisi v javnem sektorju.

Samozaposlen sem.
- Poročen nisi.

Genetsko imam prstan na roki,
poročen pa nisem

Kaj bi sicer počel
v takšnih lokalih.

Povsod je polno punc.
- Res je.

Zakaj bi sem hodili
poročeni moški?

Saj si omenila punce.

Premlatila te bom. - Kar daj me.
- Premlatila te bom, kar zapomni si.

Zapomni si.
Punce, lokali in pesmi... - Pridi sem.

Kdo je bolj ljubosumen?

♪ Svojo ljubezen

♪ sem vedno predala napačnim srcem

Si prosil za to pesem?
- Nekaj prostega časa sem imel...

Pač dobro poznam svojo ženo.

Hvala.

♪ Želim si, da se ne bi

♪ povezovala z drevesi
brez korenin

♪ Moja ljubezen

♪ ima vedno zlomljena krila

♪ Ni prostora zame
na tvojem nebu

♪ Krila so se mi zlomila
ob suhih vejah

♪ Ni prostora zame
na tvoji Zemlji

♪ Usoda je napisala zadnjo
zgodbo z istim koncem

♪ Ta vrabec leti po napačni poti,

♪ zato te ptice letijo same

♪ Ta vrabec leti po napačni poti,

♪ zato ta vrabec leti sam

Kje si?

Ga je prebral?
- Ja.

Ni pa še odpisal,
ker je z njim Aslı. Potrpi še malo.

Ko se vsaj ne bi vrnili.
- Pa kaj še. Še dobro, da sta se.

Oba bosta presenečena? - Si ti v redu?
Boš še ostala?

Malo bom še ostala.

Nihče me noče več tukaj,
a mi je vseeno.

Aslı te bo podprla.
- Res me bo.

Ne odneham kar tako.
Ne morejo vedno vsi zmagati.

Vseeno bodi previdna.
Ne ve se, kdo bo kaj naredil.

Ne skrbi zame.
Ne prestrašim se kar tako.

Vsi so v redu
in tudi medve bova. Ne skrbi.

Ne bodi žalostna.

Kje je zdaj ta natakar?
Koliko je že ura?

Zakaj si tako obsedena z Jülide?
Samo teta bi ji morala biti.

Vse je v redu,
a me pač skrbi.

Ne vem, s kom se druži,
kdo so njeni kolegi...Zanima me.

Odrasla je.
Pomiri se, ne obremenjuj se.

Pridi.

Zdravo.

Prosim te, ne povzročaj spet težav.
Po tistem so vsi zapustili lokal.

Nič ne bo, kolega,
samo par vprašanj imava.

Poznaš Jülide?
- Malo pa že. Zakaj sprašujeta?

Jaz sem njena teta. Zanima me,
s kom se druži in kje.

Poznaš njene kolege?
Mi lahko kaj poveš?

Jülide ima še preveč prijateljev.
Katera vrsta te zanima? - Prosim?

Očitno je ne poznaš dobro.

Ne nasmihaj se
in raje odgovori.

Razumem. Najbrž bo bolje,
če vprašata kar Jülide.

Se o njej širijo govorice?
Hočeš to reči?

Žal vama ne morem pomagati,
preveč dela me čaka.

Greva se pogovorit z njo.
- Prosim te, pomiri se. Ni potrebe.

Greva. Hodi.

Ti se oglasi,
jaz pa grem pogledat Özge.

Kaj je? - Obisk sem imel.
Tvoja slavna Aslı in njen mož.

Kaj sta počela tam?
- Teto skrbi zate.

Spraševala me je
po tvojih prijateljih.

Kaj vse govoriš o njej,
njo pa dejansko skrbi zate...

Kaj si ji rekel? - Kaj le?
Molčal sem.

Dolguješ mi uslugo.
- Prav, tega ne bom pozabila.

Krava je kar odložila.

Prekleto.

Preveč težav si mi povzročila, İdil,
a točno vem, kako mi boš plačala.

Vildan?

Dol sem te iskala.
Kaj počneš tu, ljubica? - Nič.

Samo Aslı čakam,
da poklepetava o nosečnosti.

Lepo. A greva raje dol.

Ko pride, se bosta pogovorili.
Ne moreš kar priti sem, če ju ni.

Zakaj? Saj sem domača.

Pridi, ljubica. Greva dol.
- Prav.

Potni list je nared, Cüneyt.
Jutri bom poskrbela za denar.

Tako se dela, ljubica.
Zdaj me lahko prosiš za karkoli.

Dovolj bo, da mi daš mir.

Jutri mi vse prinesi,
potem pa se ne bova več videla.

Razen, če me boš pogrešala.
- Blizu hiše sem, odložila bom.

Počakaj, ne odloži še.

Skoraj bi te zbila!
Kaj te muči?

Ti me mučiš.
Za fotke mi boš plačala, İdil.

Za božjo voljo, nič ne vem!
Ne vem, o čem govoriš.

Mojega moža osvajaš,
pa se ne spuščam na tvojo raven.

Spokaj, pa bo mir.
- Mi ti dejansko groziš?

Najprej se zamisli
nad svojim kvazimožem.

Le zakaj se potika okoli mene?
- Jülide, vem, kaj sta imela.

Vem tudi, kaj si počela,
preden si spoznala Aslı.

Marsikaj ji prikrivaš,
a me ne briga.

Moje skrivnosti se te ne tičejo!
Niti moja preteklost!

Zdaj pa poslušaj.
Ne poznaš te hiše.

Na napačno si se spravila.
Ven boš prišla samo v krsti.

Sem ti dovolila, da greš?

İdil, ne delaj tega.

İdil?

İdil!

İdil.

İdil. İdil, vstani.

Prekleto.
Pa prav zdaj si se morala stegniti?

Zamišljena si.
- Čisto malo.

Ne obremenjuj se s tem,
kar je rekel. Samo izzival je.

Žalostna sem.
- Zakaj? Mlada sta,

najbrž sta se kaj skregala
in si tip malo izmišljuje. - Upam.

Pogovori se z Jülide, pa bo.
Samo ne sekiraj se, prav?

Do Jülide grem.
- Zakaj? Pojdi v sobo.

Že ves dan mislim na to.
- Jaz pa mislim nate in na otroka.

Kaj naj, če me skrbi?
- Po nepotrebnem.

Nič ni pomembnejšega od tebe in otroka.
Pojdi spat, takoj pridem.

Pazi nase.

Je kaj novega?
- Ne.

S Teslom sem govorila,
ampak mi nič ne pove.

Ker ve, kaj sledi.
- Vse je spakiral in odšel.

Poiskal ga bom.
- Ferhat?

Ne jezi se na Abidina, prav?
Nikoli te ne bi izdal.

Vem, da me ne bi izdal.
Zanima pa me, koga ščiti.

Pojdi v sobo
in ne skači naokoli.

Kaj je zdaj to?
Še vedno si pokonci.

Saj grem spat,
samo malo sem se zamislila.

Ferhat?
Nekaj bi te vprašala. - Daj.

Kaj bi morala narediti,
da me nehaš ljubiti? - Od kod to?

Že od jutra govoriš
same čudne stvari. - Odgovori mi.

Kaj bi morala narediti?
- Na to nisem nikoli pomislil. - Zakaj?

Nikoli nisem pomislil na to,
da te ne bi ljubil.

Ves čas me že ljubiš.
- Seveda.

Kaj pa jaz?

Kaj bi moral narediti,
da me ne bi ljubila? - Nemogoče.

Lahko pa me razjeziš.

Zelo razjeziš.
- Kako to misliš?

Če bi mi lagal,

če bi se spravljal v nevarnost.

Če bi mi kaj prikrival.

Potem bi bila jezna. Upravičeno, ne?
Tudi ti bi bil jezen name.

Seveda bi bil.

Mislim pa,
da vseeno ne bi mogla biti jezna name.

Greva spat?

Pride ga. İdil na zajtrk?
Jo počakamo?

Ne, danes je odšla zgodaj.
- Redko jo vidimo.

Si je poiskala novo službo?

Dobro jutro, sinko.
Aslı še spi? - Pride.

Ne boš sedel? Kam greš?
- Opravke imam.

Ferhat, počakaj.

Kaj si naredil?
Je vse v redu? So v redu? - So.

Dobro jutro.
- Kje imaš moža?

Verjetno se kje zabava.
- Kje pa?

Nekje je že.
Mogoče je pri kakšnem kolegu.

Pohaja in skače
naokoli...Je kaj narobe?

Naj počne, kar hoče.
- Ne skrbite zanj.

Našel ga bom.

Vildan? Po telefonu
nisi omenila, da se vrneš.

Hotela sem vas presenetiti.
To je tudi moja hiša, Aslı.

Malo sem šla razmislit,
zdaj pa sem se vrnila.

Saj me lahko razumeš. - No,
te lahko nekaj vprašam? - Ja.

Ferhat je bil vznemirjen,
da sta odšli? - Res?

Ni mi bilo čisto jasno.
Hotela sem te vprašati po razlogu.

Ja, takoj je prišel
za nama.

Potem ga spet ni več ganilo,
ampak ne razumem.

Kot da mi nekaj prikriva,
da ne bi prizadel mene in otroka.

Možno.
- Če slučajno kaj veš,

se lahko pogovoriš z mano.
Poslušala te bom.

Najlepša hvala,
si bom zapomnila.

Pomiri se.

Samo pogovorila se bova.
Ti in tvoj oče me ne zanimata.

Zanima me tisti prasec Namık.
Očitno je uničil tudi vas.

Namık je odgovoren
za smrt tvojega dedka.

Povej mi, kar veš,
potem pa se najini poti ločita. Prav?

Briga me za dedka in Namıka.
Tole boš še obžaloval.

Prav, meni je prav.
- Nehaj...

Počakal bom,
da spregovoriš.

Namık! Kje je moj sin?
Kaj si mu naredil?

Odidi že.
Rekel sem ti, da ga ni doma.

Pokliči Namıka!
Moj sin je izginil!

Kje je moj sin?
Kaj si naredil Serkanu? - Spokaj.

Počakaj malo. - G. Namıka hoče.
Rekel sem mu, da ga ni doma.

Pa naj pride sem.
- Počasi, kar povej.

Že včeraj si bil tu. Kaj imaš
z Namıkom? - Moj sin je izginil.

Sinoči ni prišel domov.
Nek tip naju preganja. Namıku sem rekel,

naj ga spravi stran, pa ga ni.
Gotovo mu je kaj naredil.

Namık bo plačal!
- Počasi!

Pri meni si.

Povej, kaj je narobe.

Tisti tožilec je gotovo kaj naredil
mojemu sinu. - Kateri tožilec?

Yiğit. Prišel je
z goro vprašanj, a sem ga nagnal.

Potem se je vrnil in govoril
z mojo mamo. Grozil ji je.

Kaj ima tožilec s tabo?
- Baje lovi Namıka.

V redu, pomiri se.

Tvoj sin se bo vrnil domov.
- Kako pa?

Bom že uredil. Ne skrbi.
- Naj že da mir mojemu sinu.

Ko sem ga klicala,
namreč ni imel časa.

V ozadju sem slišala krike,
pa me je zgrabila panika.

Malo se pomiri. Dajte
mu čaj ali vodo. - Prav.

Kaj počneš tu?

Kam gre Ferhat? - Očitno si doma.
Kako dolgo boš še bežal?

G. Ferhat je poklical kolega
in odšel brez besed.

Kaj si rekel Ferhatu?
Kaj si mu rekel?

Kaj ima tožilec s tabo?
- Baje lovi Namıka.

Kaj se greš, Yiğit? Kaj?

Nisi omenil Cüneyta in Namıka?
Mlad si še, kaj imaš z njima?

Namıka ne poznam. V to me je spravil
njegov prasec Cüneyt.

Te on sili v prodajo?
- Ja.

Nisva še opravila.

Prosim? - Kaj počneš?
- Nič posebnega.

Pa ti?
- Malo mi je dolgčas.

K tebi pridem,
da se bova družila.

Prav, a nisem doma. - Kje
pa si? - Neke opravke imam.

Prav, pa pridem tja. - Naslov
ti pošljem. - Se vidiva.

Še se bova videla.

Samo tebe je še treba.

Ja, teta?
- Kje si? Sinoči nisi prišla domov.

Zakaj me zaslišuješ?
Tega sem že sita. - Prosim?

Zunaj sem bila s kolegi.
Ves čas me nadzoruješ.

Zakaj tako govoriš,
za božjo voljo?

Kako me ne bi skrbelo zate?
- V redu je.

Samo malo preveč
pritiskaš name.

Vsaj povej mi, kam greš, s
kom si in da ne prideš domov.

Prav, se pogovoriva kasneje.
Zdaj res ne utegnem.

Res, samo ti si še manjkala.

Kaj si naredila?
Ti je uspelo znebiti se trupla?

Skoraj bi te zbila!
Kaj te muči?

Moje skrivnosti se te ne tičejo!
Niti moja preteklost!

Zdaj pa poslušaj.
Ne poznaš te hiše.

Na napačno si se spravila.
Ven boš prišla samo v krsti.

Sem ti dovolila, da greš?

İdil, ne delaj tega.

İdil?

İdil!

Prekleto.
Pa prav zdaj si se morala stegniti?

Madona.

Madona.

Poznava se, ne? Si ti lepotica,
ki je izblebetala tisto o Özge?

Kje si?
- Ves čas povzročaš težave, ne?

Prav takšna dekleta imam rad.

Skrajšaj. Kaj bi rad?
- Ne jezi se. Pomiri se.

Če ne bi ti ubila İdil,
bi jo jaz.

Olajšala si mi delo.

Zato bi ti rad pomagal.

Ne rabim pomoči.
- Madona,

gre za ženo
velikega Namıka Emirhana.

Resno misliš,
da je ne bo iskal?

Si pomislila na to?

Se mi je kar zdelo.
Brez panike, bova že uredila.

Sporoči mi, kje si,
da se pogovoriva na štiri oči.

Kaj počneš tu sama?

Šla sem na zrak.
- Si žalostna?

Ni pomembno.

Če hočeš, ti bom prisluhnila.
- Žalostna sem zaradi Jülide.

Kaj pa je?

V mojem življenju se je pojavila,
ko mi je umrl brat.

Ravno sem si rekla, da sem ostala
brez družine in čisto sama.

Ko se je pojavila,
sem bila zelo vesela.

To je božja poteza.
Najprej te spravi v slabo voljo,

potem pa te razveseli.

To je res,
ampak Jülide sploh ne poznam.

Zdi se prisrčna in prijazna.
Zakaj si potem žalostna?

Izvedela sem za par stvari,
ki mi jih prikriva. - Res?

Naša družina se je raztrgala.
Mami je odšla s sestro.

Potem mi je umrl oči.
Na žalost sva se srečali šele pozno

in nisva se mogli
dobro spoznati.

Otroci vedno plačujejo
za napake starejših.

Tudi sama sem jih delala.

Glej, Ferhat in Yiğit
sta živela ločeno,

a sta se zdaj nekako našla.

Včasih se narobe odločiš,
ker hočeš obvarovati otroke.

Če bi lahko že takrat živeli
kot družina, bi bilo drugače.

Hvalabogu pa sta vseeno v redu.
- Nič jima ne manjka.

Bala sem se,
da se bosta spet oddaljila.

Potem pa me je poklicala Suna.
Spet se razumeta.

Suna je Ferhatu malo težila,
potem pa se je zavedla napake.

Razumeta se in ne bosta se kar
tako oddaljila. Brez skrbi.

Ferhat je zdaj moja družina.
Samo on.

Samo še njega imam.

Lepotica moja.

Do Necdeta grem.
- Prav.

Prosim?
- Odšel si brez zajtrka.

Kje si? - Özge je vse
pogrešala in je hotela domov.

Tebe pa ni bilo.
- Opravke imam.

Si prebral moje pismo?
- Nisem. - Zakaj pa ne?

Si ga nastavila tako,
da bi ga Aslı našla pred mano?

Da bi bila Özge žalostna?
Si samo iskala težave?

Ne, na to sploh nisem pomislila.
- Odslej naprej sploh ne razmišljaj.

Drugače se ti slabo piše.
- Slabo se mi piše? Krut si.

Tudi prav. Vrni se v hotel,
sicer bo Özge spet žalostna.

Za vse bo to bolje.
- Hočeš reči, da bo bolje za Aslı.

Za vse, sem rekel.
Če bo Aslı žalostna, ne bo v redu.

Mojemu otroku
se ne sme nič zgoditi. - Prav.

Kakor hočeš.

Zdaj imam pa res dovolj.

Mami, pokličiva Melis,
da se pride k nam igrat.

Poberi igrače, ker greva.
- Mami. - Pohiti.

Klicali ste me.

Pridi, ljubica.

Kar sedi.
- Ni treba.

Klical sem te zaradi Yiğita.
- Zakaj?

Iz varnostnih razlogov
mi nočejo povedati naslova. - Ja.

Mogoče pa ti veš, kje so.

To je skrivnost
iz varnostnih razlogov, g. Namık.

To je res,
a se moram pogovoriti z Yiğitom.

Potem pač počakajte.

O tem sva se že pogovarjala.

Vem, da ti nisem pri srcu,
a za vse hočem samo najboljše.

Yiğit je Ferhatov brat.
Nočem, da se mu kaj zgodi.

Zavoljo vseh nas
moram vedeti, kje je.

Ne verjamem,
da imate res dobre namene.

Veste tudi, zakaj.

Tole z opremo za otroka, na primer,
je bil en velik šov, velika igra.

Nisem nasedla
in tudi sedaj ne bom.

Če me razumete.
- Hudo napako delaš.

Mogoče.
Nekaj sem vas hotela vprašati.

Kaj? - Kaj se greste s Jülide?
- Z Jülide?

Vem, da je nekaj med vama.
Tega ne bom dovolila.

Kako si naivna, Aslı.

Nečakinja ti najbrž
ni nič povedala o svoji preteklosti.

Seveda mi je.
- Pa najbrž ne resnice.

Kakšne resnice? - Kar boš slišala,
ti najverjetneje ne bo všeč.

Kar povejte mi.
- Z Jülide se poznava že od prej.

Od kod?
- Tvoja nečakinja je spremljevalka.

Zdaj pa lažete.
- Lahko ti dokažem.

Ko sem jo zagledal,
sem bil presenečen.

Hotel sem, da odide,
a je hotela ostati ob meni. Enostavno je.

Nemogoče. - V hišo si spustila
popolno neznanko.

Nič ti nisem hotel reči,
ker bi bila užaljena.

Če bi mi povedali že prej,
bi bilo drugače.

Kakorkoli,
tega ne povej nikomur.

Tako pač je v družinah. Ti
pomagaš meni, jaz pa tebi.

Če hočete izvedeti, kje je Yiğit,
jaz nisem prava oseba za to.

Še posebej pa ne tako.
Naj vam pove Ferhat.

Kako si naduta.

Kaj je?

Sredi ceste stojiš.

Čakala sem na princa.

Potem pa si se prikazal ti.

Poglej ti ta odnos.

Madona, pogovorila se bova.
Kje so moje stvari?

Ne vem. Poglej v avto.

Kje je denar?
- Ne vem. Poglej v predal.

Denarja ni.
No, vsaj potni list imam.

Ti poskrbi za denar.

Madona, kje pa naj ga dobim?
Kar sam si ga poišči.

Punca, zagrešila si umor.
Očividec sem. Znajdi se.

Res si zloben. Zelo.
A ni se ti izšlo, kot bi se moralo.

Jülide,
res si zaslužiš aplavz.

Še marsikaj
te moram naučiti, srček.

Tvoji prstni odtisi so povsod.
Kaj bova pa zdaj?

Ne, ljubica.
Tega ne moreš narediti.

Ne spravljaj me v slabo
voljo, pa te tudi jaz ne bom.

Ubogaj, Cüneyt.
- Bom.

No, vozi za mano.
Najprej se bova znebila avta,

potem pa pojdi domov.
- Resno misliš. Kaj bova potem?

Potem bova Namıku napisala
ljubezensko pismo od İdil.

Dober si.
- To ni še nič. Greva.

Eno kavo bom.
- Pametno, da se zbereš.

Kaj se greš?

Kaj imaš z Namıkom?
- Od kod zdaj to? Nič ni.

Že od včeraj nam pred vrati visi
neki Yusuf. - Briga me.

Kako to misliš?
Tipa si obiskal na domu.

Grozil si mu.
Ve, kako ti je ime.

Njegov sin je izginil.
Pravi, da imaš ti prste vmes.

Kako si vpleten?
- Nič nimam s tem fantom.

Zakaj pa si ga obiskal?
- Dobil sem namig glede Namıka,

pa sem šel preverit...
- Kakšen namig?

Nisi več v službi.
Dovoli, da se to končno zaključi.

Potem boš že videl,
za zdaj pa pazi na ženo in otroka.

Ti si zadnji, ki mi bo svetoval
o ženi in otroku.

Prav imaš.

Nisem pravi
za takšne nasvete.

Potem
se ne vtikaj v moje zadeve.

Pridi sem.

Rıza?
- Kje si? Skrbi nas.

Tožilec me je ugrabil.
- Pa kaj še. Vrni se že.

Ne. Poslal ti bom lokacijo,
pridi pome. Tožilec bo plačal.

Pohitite!
- Prav, samo lokacijo mi pošlji.

Jülide.
- Na smrt si me prestrašila.

Kaj počneš tu? - Iskala sem Namıka,
nekaj mu moram povedati. - Pridi sem.

Noter.

Kaj imaš z g. Namıkom?
- Saj sem ti povedala.

Nehaj mi že lagati! Dovolj je.
- No, prav.

Šarmanten je in čeden.
Všeč mi je.

Zdaj je pa dovolj!
Povej mi resnico.

Kaj ti je, zaboga?
- Vprašala sem te, če mi kaj skrivaš,

če si mi lagala.
Bila si tiho. - In?

Izvedela sem,
da si spremljevalka. Je to res?

Odgovori!

Res je.
Tako, zdaj pa veš.

Bila sem spremljevalka.
Spala sem z moškimi

in pila za njihovo mizo.
Grela sem jim posteljo.

Ogabna sem, ne?
- Zakaj?

Še kar sprašuješ?
Mami je bila bolna.

Nisva imeli denarja,
očim je pa ravno tako že umrl.

Večkrat sva ti pisali,
pa nisi nikoli odgovorila.

Kaj naj bi naredila? Kaj?
Miliš, da sem to hotela?

To sem počela, da bi mami živela
še kakšen dan dlje.

To sem naredila
in ni mi žal. To bi tudi ponovila.

Lahko bi našla drugo rešitev.
- Aslı, ti si zdravnica.

Veš, koliko to stane.
Delala sem. Skrbela sem za bolnike.

Čistila sem. Lahko je govoriti,
ko spiš v topli postelji

in se učiš za izpite na medicini!
Nimamo vsi te sreče.

Tega si nisem izbrala
po lastni volji. Zdaj veš.

Odšla bom, ker ti
nočem delati sramote.

Sama bom skrbela zase,
kot sem že od nekdaj.

Kam greš?
- Do Vildan.

Ona je edina,
ki človeka sprejme.

Ne glede na vse.

Kje pa je?

Kaj pa je? Si bil presenečen,
ko me nisi zagledal?

Teslo.

Si videl mojega brata?
- Ne.

Potem ne veš, če je našel Abidina?
- Nimam pojma. Rekel je,

da bo šel na par mest,
kjer bi lahko bil.

Njegovi prijatelji ne vedo,
kje je. Nimam več idej.

Ne obremenjuj se,
se bo že vrnil.

Že veš, kakšno službo si boš našel?

Ja.

Ja? Torej?
- Mizar bom.

Res?
- Ja. To znam delati.

Res.
Mojstru Yaşarju iz Eminönüja

sem pomagal kot otrok.

Abidin mi je omenil
nekega mizarja. Mogoče je tam.

Mizar? Madona.

Ja, ime mu je Yaşar,
dela pa v Eminönüju.

Baje je k njemu zahajal
kot otrok.

Mogoče. Preveril bom.
- Grem lahko jaz?

Kaj bo rekel Ferhat?
- Prosim. Moram govoriti z Abidinom.

Prav.

V katero roko si me udaril?
V katero?

Tam ti bom začel rezati
prste.

Kaj se dogaja?
- Kurbež...

No!

Kateri od vas je Serkan?

Jaz. Kdo si pa ti?

Spokaj. Vsi spokajte.

Kaj se dogaja?
Kaj počneš z nožem?

Tip me tu zadržuje
že drugi dan. Maščujem se.

Je to res?

Povej mu!
- Počasi, junaček.

Povej, kaj te muči.
- Ugrabil me je v soseski

in me pripeljal sem.
Nič mu nisem hotel povedati.

Dovoli, da ga ubijem.
- Molči.

Spelji se. Pojdi domov,
ker tvojega očeta že skrbi.

Pa nož mi daj.

Gremo.

Ubiti so te hoteli.

Si me slišal?

Hodi.

Se ti je skisalo?
Zakaj si ga ugrabil?

Si ti edini,
ki sme kaj doseči na silo?

Ne jezi me
s takimi bedarijami.

Slišal si me. Zakaj si ugrabil otroka?
Pravnik si.

Vsem si lagal, Yiğit.
Kdaj si postal upornik?

Za Namıkom se podiš.
- Otrokom prodajajo droge. Kaj naj?

Bi jim moral kar dovoliti?

Prosim?

Jülide je odšla.
- Kako? Zakaj jočeš?

Skregali sva se,
bila je prizadeta.

Šla je k Vildan.
- K Vildan?

Ferhat, po Jülide grem.
- Nikamor ne greš, niti k Vildan.

Se bo že vrnila.

Sita sem tvojih ukazov!

Klinc, pa takšno življenje.

To res ni v redu. Takšno
obnašanje ti ne pristoji. Sploh ne.

Črno, misliš?
- Veliko breme je.

Je preveč zame?
- Ne sede ti, ni v redu.

Ne moreš kar ugrabljati otrok
in podobno. - Zakaj ne?

Yiğit, jaz sem v črnem,
da si ti lahko v čisti belini.

Torej si se žrtvoval?
Kaj je zdaj? Hočeš ovacijo?

Kakšno ovacijo?
Kar zaploskaj.

To se ne razreši,
če parkrat primeš pištolo.

Ne spoznaš se na to.
Kar butnil bi te, ker si ga ugrabil.

Ti si me pustil brez brata!
Misliš, da me ščitiš?

Zaradi tebe sem šel na pravo,
drugače bi šla skupaj v posel.

Razširila bi brivnico,
odprla železnino, ne vem...

Bila bi skupaj,
ampak ti si se odločil oditi.

Človeka se ne kar tako zapusti.
- Nikogar nisem zapustil!

Potem pa povej Aslı resnico.
Naj se sama odloči,

če bo ostala ali odšla,
če bo žalostna ali ne.

Nehaj že ščititi vse po vrsti.
Nehaj vse nadzorovati kot Namık.

Nekaj si zapomni. Pozabi na to,
kdo koga ščiti in kdo odhaja.

Si me slišal? Ne dovolim,

da prestopiš na temno stran
k Namıku. Slišiš?

Nehaj me jeziti. Hodi.

Ja, užaljena sem
zaradi Ferhatovih besed.

Zato sva šli z Özge v hotel.
- Še vedno ga omenjaš.

Pozabi že nanj,
ker te noče gledati.

Če bi te hotel doma,
bi te že pripeljal, ne?

Prav ima. Aslı je živčna, ko
te vidi. - Zdaj je pa dovolj.

Aslı, Aslı, Aslı.
Tega imena nočem več poslušati.

Ni nobene druge teme?

Jaz imam svoje življenje,
Özge prav tako.

Ne bom nesrečna, da bodo
drugi srečni. Jasno?

Dovolj imam.

Kam greš? - Ven. - Kam ven?
Kdo ti je dovolil?

Mi lahko daš mir?
Samo na zrak grem.

Sebična si in nehvaležna.
Samo nase misliš.

Mojemu sinu si uničila življenje.
Že zgodaj zjutraj popiva

in sploh noče priti domov.
Uničila si ga. Da te ni sram.

Özge, prižgali sva risanko,
zdaj pa je ne gledaš.

Je oči?

Poglejva, če je.

Kaj počneš tu?

Vildan, smem naprej?
- Seveda.

Oprosti, ker te motim.

Šla sem iz hiše
in se kar prikazala. Oprosti.

Özge, kako si?
- V redu. - Si v redu?

No...

Skrbi me zaradi Jülide,
Vildan.

Odšla je. Rekla je,
da gre k tebi. Je bila tu? - Ne.

Skregali sva se
in je kar odšla. Skrbi me.

Vem, klicala me je.
V redu je.

Res? Kaj je rekla?
Se bo vrnila?

Pri prijatelju bo.

Odrasla je,
pusti jo pri miru.

Njeni prijatelji
niso nedolžni, Vildan.

Če se bosta slišali,
ji povej, naj se vrne domov, prosim.

Zmenjeno.
- Hvala.

Mimogrede...

Odkar si šla, je v hiši
čudno. - Kako to misliš?

Zjutraj sem te vprašala,
če je kaj narobe. Nič nisi rekla.

Potem je Ferhat ponorel.

Če prav razumem, je nekaj narobe,
in sicer gre zame.

Očitno si prepričana.

Vildan,
veže naju samo otrok.

Na drugo kar pozabi.
Poročen sem.

No, če je kaj narobe, mi povej.
Poslušala bom.

Aslı?

Nič ni.

Prav.

Se vidiva.

Nič ni.

Samo še ti si manjkal.

Ženička.
- Spokaj, nočem te gledati.

Tokrat me boš hotela gledati.
Glej, kako si pijana.

Kaj bi rad?

Denar.

Denar. Zmanjkalo ti ga je, kaj?
- Zmanjkalo.

Ne dam ti denarja,
prosi koga drugega. Dajmo.

Bi prišel k tebi, če bi imel
drugo možnost? Baba nora.

Ne dam ti denarja.
- Zdaj pa poslušaj.

Vrsto let sem molčal.
Nič nisem rekel.

Bil sem oče otroku, ki ni moj.
Kaj pa Ferhat? Še povohal te ni.

Te zdaj pogleda? Ne. Pride sem?
Pride pogledat hčer? Ne.

Pa veš, zakaj ne pride?

Ker noče gledati
tega tvojega grdega ksihta.

Crkni!
- Zdaj pa poslušaj.

Poslušaj, ti pijanka.
Ubil te bom.

Resno ti pravim,
ubil te bom. Fental te bom.

Uničila si mi življenje.
Življenje si mi uničila!

Nič nisem rekel. Nikoli.

Zdaj bi rad malo denarja,
pa mi ga ne daš.

Kaj je, Ferhat?
Si našel Yiğita?

Našel sem ga.

Poba je že doma.

Kaj muči Yiğita?

Mamila.

Kje je tu povezava?
Zmešalo se mu je.

Mislim,
da se je tebi zmešalo.

Te ni sram,
da zastrupljaš mladino?

Te ni sram,
da zastrupljaš otroke?

Kaj imaš od tega?

Umrejo,
še preden dopolnijo 30 let.

Samo zato, da ti zaslužiš.
Res potrebuješ dodaten denar?

Nič nimam s tem.
- Za koga dela Cüneyt?

Kaj ima to s Cüneytom?
- Poba ga je omenil.

S tem nimam čisto nič.

Ti moram polagati račune
za Cüneytova dejanja?

Tvoj brat se je zmotil.

Reci mu, naj preganja Cüneyta,
ne pa mene.

Nikogar ne bo preganjal,
ti pa mu boš dal mir.

S tem je konec.

Tudi prav. Yiğit je moj nečak
in nočem, da se mu kaj zgodi.

Jülide? Vrnila si se.

Tako sem hotela.

Če bi se rada pogovorila...

O vsem sva se pogovorili.
Ni potrebe.

Lep večer ti želim.
- Enako.

Gülsüm?

Zdravo.

Kaj pa ti tu?

Prišla sem te pogledat.

Kako si me našla?

Yaşar mi je povedal, kje si.

No, zdaj si me videla.

Vem, zakaj si odšel.

Zakaj?
- Ker me ljubiš.

To je čista resnica.
Seveda te ljubim.

Sebe žrtvuješ, da bi me obvaroval
pred mojimi lažmi. Nehaj.

Nehaj lagati
in bežati pred Ferhatom.

Kaj pa naj? Naj gledam,
kako te bo Ferhat ubil?

Veš, da ne morem.

Saj že ve, da lažeš.

Zate pa ne ve.
- Pa naj izve. Naj izve.

Kaj pa bo? Ne morem ga pogledati
v obraz, če ga še ti ne moreš.

Ne morem živeti
v tisti hiši brez tebe.

Naj me ubije, če hoče.
Briga me. Figo me briga.

Samo s tabo bi rada živela.
S tabo hočem živeti ali umreti.

Jülide se je vrnila.

Vem.
- Kje pa je bila?

Ne vem.

Prinesel sem ti gozdne jagode.
Sam sem jih nabral.

Resno.

Zakaj? - Zadnjič si jih hotela,
pa jih niso nikjer imeli.

Po telefonu
nisem bil ravno prijazen.

To pa zato, ker sem se mučil
z nabiranjem jagod. - To pa je usluga.

Prvič, nosečnice nimamo vedno
istih želja. Drugič, opravičilo zadostuje.

To pač ni šlo. Mislim sem,
da ti bo ob jagodah to jasno.

To je tvoj stil, ja.

Ne vem,
kako tega še nisem dojela.

Jih ne boš jedla?
- Ne bom.

Prav, jih bom pa jaz.
- Dober tek.

Mislim...

Super so. Še dobro, da si
si jih zadnjič zaželela.

Jaz bi jih nenehno jedel.

Kako lepo cmokaš.

Normalen človek najprej poje
eno do konca, ne pa da se baše.

Lahko bi mi vsaj eno ponudil.

Daj mi mir. - Na. Eno ti pa dam.

Te so boljše kot zadnjič.
- Res je. - Daj sem.

Jih nisi prinesel zame?
- Enkratne so, Aslı. - Daj sem.

Kam greš? Pridi sem.

Kam jih neseš?
Daj sem.

Daj mi mir.
- To je tudi dobro. - Daj mir!

Mami, žejna sem.

Mami. Mami?

Žejna sem.

Mami. Mami.

Mami.

Zbudi se.

Mami, zbudi se.

Lagal si mi.
- Tišina, doktorica. Na.

Zakaj bi bila tiho?
Rekla sem ti, da se ne muči,

ker jih niso nikjer imeli.
Kako naj bi vedela za presenečenje?

Saj je samo jagoda.
- Poljubček, prosim.

Zbudil se je.

Zaradi tebe se je zbudil.
- Zaradi tebe se je, ker se dereš.

Jaz se derem?

Pridi, mali.

Kako smo lepi.
Sem te zbudila, lepotec?

Madona, kako se smeji.
Pojdi k očiju.

♪ Naj spim in naj rastem

♪ naj hodim korak za korakom

Lepotec joka?

Kdo kliče ob tej uri?

Telefon ti zvoni.

Kdo je?
- Vildan.

Vildan?

Prosim?
- Ferhat, mami se ne zbudi.

Pridi zbudit mamico.

Özge? Ljubica, pomiri se.
Z mami bo vse v redu.

Si vzela s sabo
tudi punčke? - Ja.

Ena ima tudi ogledalo.
Ga lahko vzameš?

Imam ga.
- Zdaj pa se bova igrali zdravnike.

Ogledalo postavi
mami pred obraz.

Kot da bi se ličila.

Ga držiš? - Držim?
- Se je orosilo?

Ja.
- Živa je.

V redu je, ljubica.
S Ferhatom bova tako pri tebi.

Z mami bo vse v redu.
- Prav.

Özge? Ljubica.

Vildan? Vildan?

Šibek utrip ima, Ferhat.

Kaj se je zgodilo?
Se je mami udarila v glavo?

Nič nisem videla,
ker sem spala.

V bolnišnico mora,
da ji sperejo želodec.

Kje je moja hči?
Je v redu?

Ja, sprali so ji želodec.
- Hvalabogu.

Ljubica moja.

K sreči je Özge
še pravočasno poklicala. - Hvala.

Kar pojdita domov.
Počakala bom, da se zbudi.

Ferhat, pelji Özge domov,
tukaj res ne more biti.

Prav, ljubica moja?

Pojdi, spala boš v svoji sobi.
- Mami bo tudi prišla.

Mami se je prenajedla.
Slabo ji je bilo in je zaspala.

Gremo domov,
mami bo prišla zjutraj.

Greva, ljubica.
- Pridi sem.

Mami. Mami.

V redu je, jaz sem tu.
Če hočeš, ti prebereva pravljico.

Mami hočem.

Aslı naj kar ostane.
- Pri njej bom.

Ljubica? Pridi.

Pridi.

Še drugo. Umakni se.

Pridi, pridi.

Zdaj pa zapri oči.
Mami bo v redu, ne skrbi.

Zapri oči.

Zdaj pa sanjajva
kaj lepega.

Vem,

da si jezen,
ker sem šla k Vildan.

Rekel sem ti, da ne hodi k njej.
Večkrat sem ti to rekel.

Ferhat,
to sva že obdelala.

Skrbelo me je za Jülide,
tako kot bi tudi tebe.

Mislila sem, da je z Vildan.
- Sploh me nisi poslušala!

Vildan je takšna
zaradi tebe.

Kaj?

Kakšne bedarije so to?

Če gre res za preteklost,
kot praviš, ni potrebno pretiravati.

Povej mi, da bom vedela,
za kaj gre.

Zakaj se je moram izogibati?
Iz kakšnega razloga?

Povej mi, da bom vedela.

Ne sprašuj me.
- Kako ne, če je takole?

Kregava se in pričkava,

zdaj pa praviš, da je takšna
zaradi mene. Zanima me, zakaj.

Mi poveš, kaj se dogaja?
- Vildan mučiva midva.

Zakaj?

Kako to misliš?
- Ker...

Kaj?

Ker je Özge moja hči.

♪ Dan se rodi počasi

♪ in z vsakim korakom

♪ raste z menoj

♪ Dan brez tebe

♪ v sramoti, ker nisem s teboj

♪ Zato v sebi gorim

♪ Nakremžim se,

♪ ko ponoči jočem

♪ v čudni človeški žalosti

♪ Morda bi se morala

♪ česa naučiti

♪ Morda bi se morala

♪ naučiti ljubiti

♪ Ti si edini, ki vse vidi

♪ Zakaj me nisi videl?

♪ Ti si edini, ki vse sliši

♪ Zakaj me nisi slišal?

♪ Ti si edini, ki vse najde

♪ Zakaj me nisi našel?

♪ Ti si edini, ki vse pozna

♪ Zakaj me nisi prepoznal?

♪ Morda bi se morala

♪ česa naučiti

♪ Morda bi se morala

♪ naučiti ljubiti

♪ Morda bi se morala

Ker je Özge moja hči.

♪ česa naučiti

♪ Morda bi se morala

♪ naučiti ljubiti

Joj, to je pa grozno.
Kako je lahko sploh pomislila na to?

Kako je prišlo tako daleč?
Madona.

Rekel sem ti, da ji povej,
da ne bo izvedela kako drugače.

Zelo sem jo prizadel.
Res ji je hudo.

Rekel sem ji,
da je Vildan takšna zaradi nje.

Bravo, res si ji lepo povedal.

Oči, prideš?

Že grem.

Vse vam bom povedal,
gospod tožilec.

Dobiva se ob 15-ih
v kavarni blizu Mahmuta Şevketa.

Oči?

Sinko? Si v redu?

Kako, če me je tip ugrabil?

Jezen je zaradi Namıka Emirhana.
To je vse predstava.

Kako to misliš? - Rekel je,
da je dal Namık ubiti dedka.

Kaj ti je rekel?
Da ga je dal ubiti iz maščevanja?

Ja. Rekel je,
da se je Namık hotel maščevati dedku

in ga je zato dal ubiti.

Suna, reci Yiğitu,
da sem moral iti.

Kam greš? Kaj pa čaj?

Kaj je? Kam je šel?
- Ne vem.

Pravi, da je moral iti.
Samo to vem. Tu imaš čaj.

Se je kaj zgodilo?
- Ne.

G. Namık? - Povej.
- Yusuf je odšel od doma.

Na telefon smo mu namestili
sledilno aplikacijo. - Kam gre?

S tožilcem se dobi.
Vse mu bo povedal.

V redu, pomiri se.
Greva se pogovorit.

Stvari pusti
pri varnostnikih.

Pridi.

Res nočem težav, g. Namık.
Samo sina poiščite.

Vse bova uredila.

Poiščite nekoga,
ki ga tožilec ne pozna.

Ko se dobita,
naj ubije oba.

No, zdaj pa povej.

KONEC 27. DELA