Original subtitles

ČRNO-BELA LJUBEZEN

Joj, ljubica, oprosti mi. Zmedena sem...

Zdaj ne morem govoriti, ti pa obljubim,

da se lahko jutri zneseš nad mano. Vse najboljše. Se vidiva.

Prav, ljubica.

15. DEL

Si se prestrašila?

Nisem se.

No, nisem se ustrašila tebe.

Lažem. Na začetku sem se te bala.

Dobro.

Kaj naj to pomeni, Ferhat? - Dobro pomeni dobro.

Kaj počneš? - Bi kaj moral? - Nehaj.

Nehaj, Ferhat. Razumeš?

Ne razumem. Res ne razumem.

Kaj bi rada razumela?

Najprej si me pustil na letališču...

Potem si prišel... - Nič ne počnem. Jasno?

Kaj pa ti počneš? - Jaz? - Ti.

Skušam te razumeti, Ferhat. - Ne trudi se.

Nič ni za razumeti. Tak sem. - Kakšen?

Počakaj, bom kar sama povedala.

Ostani blizu, a ne z mano. Tako nekako? Je to uganka?

Slepa ulica.

Sem tudi za to kriva jaz?

Kriva si, doktorica. - Povej mi, česa sem kriva.

Sploh veš, kaj sem prestajala te dni? Se zavedaš tega?

Ne bori se sama s sabo. Izgubila boš.

Saj sem že.

V tej zgodbi sem izgubila vse.

Zato mi povej, kaj hočeš od mene?

Povej mi.

Yeter?

G. Namık, kako smo elegantni.

Kaj počneš tu? - Nič.

Prišla sem pogledat zadnji žebelj, ki si mi ga zabil v krsto.

Ayhan. - Čestitat grem ženinu.

Oči, poznaš tega človeka? Zdaj ga bom spoznal.

Prijateljev sorodnik je. Takoj pridem. - Prav.

Kaj je? Si se vznemiril?

Saj res, jaz te vedno vznemirim.

Sem samo star greh, ki je že davno mimo.

Ki ga lahko zavržeš, ali prodaš.

Samo ovira na tvoji poti. Je tako?

Pijana si. Pojdi domov.

Fantom bom sporočil, naj te odpeljejo.

Kateri dom?

Hiša, iz katere si me pregnal? Necdetova hiša?

Morda hiša, v kateri si me pustil nosečo s Ferhatom?

V kateri dom naj grem?

Kaj sem ti rekla?

Če obrneš hrbet zaljubljeni ženski, se boš soočil s peklom.

Pogrevanje starih zadev ne bo nikomur koristilo.

Res ne bo. Prav imaš.

Noro sem bila zaljubljena vate, Namık.

Ukradel si mi mladost, sanje in upe.

Vse to tudi priznam. Rekla sem si:

Kaj pa naj? Takšna je pač ljubezen.

Ferhat in Yiğit mi že več let ne rečeta mama.

Kdaj sploh ženska postane mama?

Ko zanosi? Ne.

Ko rodi? Ne.

Mama postane, ko jo tako pokličejo otroci.

Ukradel si mi materinstvo.

Kaj počneš, Yeter?

Kar bi morala storiti že pred leti.

Odloži pištolo. - Ti...

Samo nekaj mi povej.

Si me kdaj...

četudi samo za trenutek, ljubil?

Ne.

Najlepša hvala.

Za kaj? - Da si mi pomiril vest.

Ferhat.

Yiğit.

Gülsüm.

Tale...pa je zame.

Pridi, predolgo sva se zadržala. - Nikamor ne grem.

Ne kriči name. - Potem pa me ne sili v to.

Dovolj! Jasno? Dovolj.

Aslı.

Kaj bi se spremenilo, če ti povem? - Mogoče nič.

A nimam več kaj izgubiti.

Kaj hočeš od mene, Ferhat?

Ljubim te. To je vse, razumeš?

Namıka Emirhana so ustrelili. Takoj pojdite v deseto nadstropje.

Namık?

Namık!

Na pomoč! Namık, ne! Pomagajte!

Aslı, oglasi se že in mi povej, da si v redu. Daj no.

Prosim? - Na Namıkovi poroki je prišlo do streljanja.

Kaj? Kaj se je zgodilo? Je kdo ustreljen?

Se je komu kaj zgodilo? - Ne vem.

Aslı se mi ne oglasi, zato grem tja. - Pridem.

Yiğit, kaj je? - Ne vem.

Na Namıkovi poroki je prišlo do streljanja. Takoj moram tja.

Kako to? Se je komu kaj zgodilo? - Ne vem.

Na pomoč!

Pomagajte! Na pomoč!

Na pomoč! Aslı!

Aslı, pomagaj! - Pomiri se.

Aslı?

Abidin, pojdi ven preverit. - Ne, ne...

Je živ? - Je.

Cem! - Tožilec.

Je kaj novega? Ste kaj izvedeli?

Ne, gospod tožilec. Vem samo za streljanje.

Bova že izvedela. - Izvoli.

Fanta, počakajta pri vratih.

Kaj se dogaja, oči?

Ayhan, pojdi po Aslı. Pojdi, punca.

A nihče ne sme izvedeti. - Prav.

Brat, Yiğit, prihajajo.

Takoj naj prideta vodja izmene in varnostnik!

Pokliči vse, naj pridejo. - Zmenjeno.

Aslı, pridi z mano. - Kaj počneš tu? - Pridi.

Kam? - Pohiti. - S tabo naj grem? - Pridi.

Ne skrbi, Yeter. Vsega bo konec.

Končalo se bo.

Ne vem, kaj je bilo, lahko pa sklepam.

Bodi potrpežljiva. Vsi bodo plačali za svoje grehe.

Kdo ste?

Ga. Yeter. - Aslı.

Aslı. - Kaj počnete tu? Kaj se je zgodilo?

Ustrelila sem Namıka. - Kaj?

Kako?

Kako se je to zgodilo?

Kdo je ustrelil strica? Stric, kdo ti je to naredil?

Kar pojdi domov, Abidin. Teslo, bodi pozoren.

Prav. - Kje je Aslı? - Tudi mame ni nikjer.

Tudi jaz bi rada šla v bolnišnico.

Slišala si Ferhata. V bolnišnici ne moremo nič.

Ne morem doma sedeti križem rok.

Mami, ustrelili so ga in ne vemo, kaj sledi.

Doma bo najbolj varno. - Prav. Kje pa je Yeter?

Si jo videla? - Nisem.

Kaj bomo zdaj? - Punca, to se je pač zgodilo.

Yeter je ustrelila Namıka. Poklical sem te,

ker jo lahko samo ti obvaruješ.

Jaz? Kaj pa naj? - V preddverje boš šla po stranskih stopnicah.

Rekla boš, da si Yeter našla na stranišču in da je bruhala.

Prav? Samo mirna ostani in vsi ti bodo verjeli.

Poglej, če dojamejo, kaj je naredila, bo v težavah.

Kdo sploh ste? Ne vem, kaj se greste.

Greva.

Aslı, ustrelila sem Namıka. - V redu je.

Ne govorite več tega. Greva ven, prav?

O tej družini veš več, kot sem si mislila.

Ja, res je.

Potem pa še meni nekaj povej.

Ferhat je prišel v zapor in prestal preizkus zaupanja.

Potem sva prišla govorit z Namıkom

in potem si obvaroval go. Yeter. Kaj se dogaja?

To je dolga in stara zgodba, dekle. Nekoč ti bom vse povedal,

a zdaj res ni čas za to. Greva. - Prav. - Pojdiva.

Kaj počneš tu? Doma naju čakajo, pohiti.

Kam greš? S tabo bom šla.

Oprosti mi, sin moj.

Oborožen napad, strelna rana Ustreljen je v trebuh.

Krvna skupina AB+. - Rešite ga, prosim.

Mami? - Kje si bila? Vsi smo čisto panični.

Namıka so ustrelili. Vesta? - Sva slišali.

Gremo v avto in domov. Dajmo že!

Pridi, Gülsüm. - Gremo.

Aslı, pojdi v bolnišnico. - Ne skrbite, na varnem je.

Vseeno pojdi in me obveščaj. - Prav. Abidin?

Kdaj me boš začela poslušati? - Nikoli.

Kje si se izgubila? - Šla sem na stranišče.

Yeter je bila v groznem stanju in sem ji pač pomagala.

Res je bila videti grozno. - Res je.

Upam, da bo vse v redu.

Poklical bom nekoga, da vam prinese, kar boste potrebovali.

Vem, kdo ga je ustrelil in zakaj.

Ste prepričani? Ste očividka? - Nisem, ampak vem.

Kdo je bil? - Yeter Aslan.

Yeter Aslan? - Ja.

Kako ste lahko tako prepričani, če niste bili zraven?

Ogromno razlogov ima, da želi škoditi Namıku.

Ogromno razlogov ima, da želi škoditi lastnemu bratu? - Ja.

Gospod tožilec, se lahko pogovoriva?

Mojbog, kdo bi to naredil? Kdo bi hotel ubiti mojega brata?

Kaj če se mu kaj zgodi?

Vildan, pokliči v bolnišnico. - Bom, mami.

Odstopil je od kandidature, pa ima še vedno sovražnike.

Bo vedno tako? Vedno?

Ne bom poklicala v bolnišnico, ampak Yiğita.

Pa Cema. Mogoče sta kaj izvedela.

Je kaj novega? - Ne oglasi se. Me bo že poklical.

Bog naj kaznuje tistega, ki je to storil.

G. Namık je močan. Gotovo bo vse v redu. - Upajmo.

Ne bodi žalostna, zberi se že.

Stric bo v redu, Bomo že izvedeli, kdo je kriv.

Ne bodi takšna, prosim te.

Mami?

Jaz sem ga. - Kaj?

Jaz sem ustrelila Namıka. - Kaj pa govoriš?

Kaj hočeš reči?

Ne vem, zakaj, a kamere niso delovale.

Resno? - Ja, ni posnetkov. Gre za načrtovan napad.

Vse skupaj je organizirano.

V redu, obveščaj me, če bo kaj novega.

Odhajaš? - V primer sem osebno vpleten,

zato ne morem biti pristojen. Sploh ne bi smel biti tukaj.

Vseeno pa me obveščaj. - Bom, ne skrbi.

Ayhan, pridi. Sedi.

Si kaj bolje? - Molim, da bom kmalu.

Mi lahko zdaj poveš kaj več?

Na primer? - Na primer kaj o Ferhatu.

Mislila sem, da si našel kolega, ki si ga iskal dolga leta.

O Ferhatu veš marsikaj, pa o njegovi mami in stricu tudi.

Je to naključje?

Oči, sprašujem te, ker nočem narediti napake.

Na čigavi strani sva?

Na strani vseh, razen Namıka. - Zakaj?

Ker je Namık za vsakogar sovražnik.

Si vedel, da bo Yeter ustrelila Namıka?

Ayhan, mogoče dvomiš o meni?

Vse mi je jasno. Boš nocoj ostal?

Čez par minut grem, ti pa kar počivaj.

Ne zapusti naših prijateljev.

Imej oči na pecljih, a ne bodi vpadljiva.

Kako si rešil go. Yeter? - Lahko noč, hčerka. - Lahko noč.

Tale...pa je zame. - Stoj!

Peljita jo v sobo.

Živ si, prasec.

Mojbog. Mami...

Mami, reci kaj.

Zakaj bi ustrelila svojega brata? Zakaj bi to naredila?

Mami, reci kaj.

Kako je z njim? - Raje ugotovi, kdo ga je ustrelil.

To sem rekla tudi Yiğitu. - Kaj je? Kaj hočeš reči?

Rekla sem mu, da ga je ustrelila Yeter Aslan.

Kakšne bedarije so to? Zakaj bi ga ona ustrelila?

To kar sam ugotovi.

Morilka je prišla. Kako si drzneš priti sem?

Kaj se greš?

Kaj se greš? - Ne vmešavaj se. Ne vmešavaj se!

V bolnišnici smo. Kaj se greš?

Kaj hoče reči?

Vprašaj me.

A vprašaj me tako: Si ustrelila mojega strica, mami?

Seveda ga je. Pa še razlog mu povej!

Ti pa utihni. - İdil, molči. - Rekla sem ti, da se ne vmešavaj!

Se moram ponavljati?

Veš, da Namıku ne bo všeč, če kaj preveč zineš.

Madona, se pa nosimo.

Briga me. Namık se bori za življenje.

Namık ne bo umrl.

Ne vemo pa, kaj bo s teboj, če boš še naprej preveč govorila.

Yiğit, Gülsüm pri telefonu. Takoj pojdi v bolnišnico.

Pomagaj mami. - Kaj pa je?

Strica je ustrelila mami. Sama mi je povedala.

Prosim te, naredi kaj.

Abidin, me pelješ v bolnišnico? - Greva.

Kam gresta?

Azad, pridi na čaj!

Nekaj sem te vprašal. Odgovori mi.

Si ga ustrelila? - Pravilno me vprašaj.

Si ustrelila mojega strica, mami?

Ga. Yeter, naj vas opomnim, da imate pravico molčati.

Vašo izjavo potrebujemo.

Vsaj eden od vaju naj mi reče mama, prosim.

Komisar, odpeljite go. Yeter.

Ga. Yeter, pridite.

Kako je z njim? - Kroge smo odstranili,

zato ni več v nevarnosti. Želimo mu hitro okrevanje. - Hvala.

Izvolite.

Komisar. - Kolega, greva na čaj.

Nisi videti v redu. Ti pokličem zdravnika?

Ni treba.

Samo nekaj si želim.

Da bi mi sinova rekla mama.

Mi bo lahko kakšen zdravnik pri tem pomagal?

Bo pozdravil mojo težavo?

Gülsüm si rekla, da si ti ustrelila Namıka.

Je to res?

Yiğit.

Kaj naj rečem? Kaj bi rad slišal? - Resnico.

Boš vesel, če je tvoja mati morilka?

Ker si je on to zaslužil?

Ali pa boš žalosten?

Ali ne boš čutil ničesar?

No, Yiğit?

Ga. Yeter, odgovorite na moje vprašanje.

Izkoristila bom pravico do molka.

Sin.

Zakaj še nista prišla ven? Zakaj traja tako dolgo?

Saj sam dobro veš, ko so te pa že tolikokrat zaslišali.

Tebi je itak vseeno, lepo si se zleknil.

Tožilec nas bo obvestil.

Mogoče ti kaj veš, Aslı?

Nič ne vem. - Ne bi rekel.

Aslı, zdaj je pa res konec. - Kaj hočeš reči?

Kaj je to? Ves čas ti krogle letijo okoli glave. Kaj je to?

Lepo te prosim, zdaj ni pravi trenutek za tole. Res ni pravi.

Nikoli ne bo pravi trenutek. Vsak dan se kaj zgodi.

Živim v strahu, da se ti bo kaj zgodilo. Ne morem več takole, Aslı.

V redu je. Kaj morem? Takšno je pač življenje.

Kdo ve, kaj sledi? Nihče.

Ne počni tega, prosim. Pogovoriva se kasneje.

Dajva se kar zdaj. V isti hiši živiš, kot tip, ki so ga ustrelili.

Briga me, če ljubiš Ferhata. Temu boš naredila konec. Jasno?

Kaj hočeš reči? Kaj govoriš, brat?

Niti on te ni hotel žrtvovati in te je odpeljal na letališče.

Rekel ti je, da zbeži. Zdaj imaš priložnost, da to zaključiš.

Ne vmešavaj se v moje življenje. Se jaz morda v tvoje?

Sem jaz s tabo tako delala? - Glej, tole z Ebru...

Kaj je z Ebru? Kaj je z njo?

Ali so jo zavedli ali ne, vseeno mi je grozila s pištolo.

Ni bila nedolžna.

Skoraj si se poročil z morilko. - Tako kot ti.

Če se ne bi zapletla s to družino, ti ne bi nihče grozil s pištolo.

Končaj že s tem. - Ne vmešavaj se, brat.

Ne moreš mi ukazovati, kaj naj počnem.

Mami?

Saj ni nič narobe, kajne? - Lahko greste. Lep večer.

Lep večer, gospod tožilec.

Lepo odpri. Bravo.

Mami, je laganje greh? - Velik greh.

Potem sploh ne smemo lagati? - Včasih lahko. - Kdaj?

Na primer, če hočeš, da se dva prijatelja pobotata.

Kdaj še? - Kdaj še...

Da nekomu rešiš življenje. Zakaj to sprašuješ?

V trgovini sem razbil kozarec. - Vem, videla sem te.

Morala si lagati. - Rešila sem ti življenje.

Odpri usta. Bravo.

Obrišiva te.

Cem ima prav.

Odločitev je moja.

Narobe si se odločila. - Tudi prav.

To lahko še popraviš. - Res tako misliš? Žal ne gre več.

Zakaj ne gre?

Kaj se spet greš? Me hočeš spraviti ob pamet?

Najprej me pustiš na letališču, potem pa prideš za menoj.

Poljubiš me, mi rečeš, da me ljubiš. Kaj počneš?

Na letališču nisem pustil tebe, temveč svoje življenje.

Tam sem samemu sebi obrnil hrbet. A kot vidiš, se ni nič spremenilo.

Mogoče pa si ti tisti, ki se noče spremeniti.

Poslušam, gospod tožilec. - Kaj pa naj povem?

Ne jezi me, stari. Ne jezi me!

Je Yeter ustrelila strica? - Ne morem govoriti o odprtih primerih.

Tožilstvo bo vse preiskalo.

Ko se zbudi, bodo Namıka povprašali o vsem. To je najpomembnejše.

Torej mi ne boš povedal. - Nič mi ni treba povedati.

Prav? Kot sem rekel, bodo kolegi preiskali zadevo,

tožilec pa ne bom jaz.

Zakaj, Namık? Skoraj te je ubila.

Nikomur ne boš nič rekla.

Zakaj? Ker bi izvedeli, da je bil razlog ljubezen?

Ali pa resnico, da si Ferhatov oče?

Ali pa še vedno... - İdil.

Pojdi domov. Preobleci se.

Prav. - Pojdi.

Ti pa počivaj.

G. Ferhat, zbudil se je.

Hitro okrevajte. - Hvala.

Si v redu? - Sem.

Te je ustrelila Yeter?

Lepo okrevajte, g. Namık. Ste pri močeh za izjavo?

Seveda. - Nas pustite same? - Ferhat.

Ferhat.

Kdaj se je to zgodilo?

Yeter Aslan? - To sem jaz.

Aretirani ste zaradi poskusa umora Namıka Emirhana.

Prosim? - Yeter, si v redu?

Kdo ste? - Star prijatelj.

Sinoči si nas prestrašila.

Zakaj si to storila? - Povejte mi, kdo ste.

Vse bo v redu.

Ne skrbi. Samo ne počni več bedarij.

Tale...pa je zame. - Stoj!

Ne skrbi, Yeter. Vsega bo konec.

Prosim? - Aslı, je Namık v redu?

Ja, ne skrbite.

Je spregovoril?

Je kaj rekel?

Ni. Pokličem vas. - Želimo mu hitro okrevanje.

Končajva pogovor.

Kdo te je ustrelil? Yeter?

Yeter? Kakšna Yeter? Se ti je zmešalo?

Tako trdi tvoja zaročenka. - Žal mi je za İdil.

Ne ve, kaj govori. Pozabi na te njene bedarije.

Prav, pozabil bom na te bedarije.

Gotovo si videl tistega, ki te je ustrelil. Kdo je bil?

Policiji sem povedal...

Pripravljal sem se v sobi. Zdelo se mi je,

da je nekdo prišel. Obrnil sem se.

Na obrazu je imel masko.

Kar naenkrat me je ustrelil, preostalo pa veš.

Ne znaš več lagati. Maska, kaj?

Staraš se, stric. Mlajši si veliko bolje lagal.

Misliš, da živim pod kamnom, da mi govoriš bedarije o maskah?

Ko odkrijem, kdo me je ustrelil,

gotovo se bo tvoj ljubljeni brat zelo potrudil pri tem,

ga bova vprašala,

zakaj je zakril svoj obraz. Zmenjeno?

Ne, ampak tudi prav.

Imaš čas? - Imam.

Lepo okrevajte. - Hvala.

Aslı, prideš z mano?

Kdo je to? - Masko je nosila, ne vem.

Te je ustrelila Yeter? - Katera Yeter?

Tvoja mati?

Kaj je? - Ferhat, se je stric zbudil?

V redu je. No...

So na policiji kaj rekli? Se spomni, kdo ga je ustrelil?

Prav, Ferhat.

Lepo ga pozdravi.

Vedo, kdo je bil? - Ne. Ferhatu pravi, da ga ni videl.

Preklet naj bo. Naj se kaj zgodi njegovim otrokom.

Mami, ne vznemirjaj se. Stric je v redu.

Napadalca bodo gotovo našli in kaznovali.

Abidin, pelji me v bolnišnico. - Tudi jaz grem.

Ne, z Gülsüm peljeva otroka, ti pa pojdi z Vildan.

Prav, pa naredi po svoje.

Yiğit, ti skuham kavo?

Yiğit?

Kje si bil? - Oprosti, nisem te slišal.

Razmišljaš o ge. Yeter? - Ljudje ne morejo biti tako zlobni.

Kdo bi ubil lastnega brata? - Vidva se streljata vsak dan.

Sicer ne z naboji, ampak... - Kaj to pomeni?

Ne potrebuješ nabojev, da raniš brata.

Niti ni treba streljati. Če nekoga ignoriraš,

je kot bi ga ubil. Je kaj drugače?

To ni isto, Suna. - Prav, pa ni.

Res misliš, da ga je ona?

Poskus umora na poroki. Vse kamere so bile izklopljene.

Zdi se kot mafijsko maščevanje, ampak preostanek...

Mislim, da Yeter ne bi kar tako streljala. - Bomo videli.

Najprej moramo pogledati Namıkovo izjavo.

Yiğit, mogoče sem bila malce pregroba. Oprosti.

Prav. Skuhaj mi kavo, pa si bova bot. - Velja.

V bližini je kavarna. Lahko greva tja. Malo na zrak.

To bi bilo super, noč je bila naporna.

Kolikor razumem, moj oče dobro pozna to družino.

Ti pa verjetno ne veš nič o tem. - Hkrati vem marsikaj in skoraj nič.

Če očeta kaj vprašam, prične napredati o dolgi zgodbi.

Nekaj ve, a mi noče povedati.

Zanimivo, da ga tako skrbi za go. Yeter.

Jo dolgo pozna? - Go. Yeter?

Pozabi, ni pomembno.

Upam, da bo hitro okreval. - Hvala.

Kako je Namık? Gremo lahko do njega? - Lahko.

Na koncu, soba 1132.

Si ti v redu, Ferhat? - Sem.

Lahko ga greš pogledat. - Prav.

Sinoči smo se zgodaj razšli zaradi tega neljubega dogodka.

Upam, da bo kmalu okreval. - Hvala.

Pridi. - Prosim?

Kaj pa je?

Oprostite, nekaj bi vprašal.

Povejte. - Kje je črpalka?

Drugo križišče levo, potem pa še 500 m.

Hvala, kolega.

Lepo okrevaj, stric. - Hvala.

Namık, hudo mi je, ko te vidim takšnega. - V redu sem.

Mi ne boš zaželela hitrega okrevanja, Yeter?

Lepo okrevaj.

Prosim?

Samo trenutek.

Prestrašil si me. - V redu sem, nič ni.

Ustavila sta se na istem mestu. Nihče se ni približal avtu.

Madona. Kaj pa sta počela? - Vprašal sem ga za smer.

Tip je stal pred avtom, punca pa je zadaj dojila.

Kaj? Kaj si rekel?

Ista punca? S temnimi kodri? - Ja, mojih let je.

Tip se je razjezil, zato sem odšel. - Prav.

Vildan, rad bi se pogovoril z Yeter.

Prav, kar lepo okrevaj.

Mojbog, kje pa je?

Bravo, srček.

Lahko gremo.

Kdo je bil tale?

Zanimalo ga je, kje je črpalka.

Gülsüm, lahko Kamila pustiva pri Zeynep in greva v bolnišnico?

Lahko.

Moj zajček bo pri tetki Zeynep.

Prosim, mama? - Kje si?

Kamila greva odložit in prideva v bolnišnico. Pa ti?

Mama?

Prekinila je.

Si žalostna, ker me nisi ubila?

Ne skrbi, rane se ti bodo zacelile.

Kaj pa tiste, ki si jih ti zadal meni?

Ustrelila sem te trikrat. Za tri otroke.

Še sebe bi ustrelila....

Kaj se je zgodilo? Si ugotovila, da je življenje lepo? - Ne.

Policiji ne bom nič povedal; tudi drugim ne.

Naj se ti zahvalim? Kadarkoli lahko spregovoriš.

Lahko grem v zapor ali pa ne.

Naj to cenim?

Lahko sploh kaj cenim, če sem tako nehvaležna?

Utrujen sem, Yeter.

Izmozgan.

Tole s hišo je bila bedarija. Pozabiva to.

Odpustim ti.

Kaj res?

Zelo si prijazen.

Ko bi vsaj bila takšna kot ti.

Ampak jaz ti ne odpustim.

Kako se razumeta z go. Yeter? Tašče znajo biti naporne.

Kaj pa vem. Po mojem sva kot ostale.

Standardno.

Oprosti, če sem radovedna. - Je že v redu.

Zanimiva družina ste. - Res je. Tudi to,

kako sem se jim pridružila je čudno. Mogoče ti enkrat povem.

Kadar boš hotela.

Kaj počneš tu, mama? Nisi šla v bolnišnico?

Kamila grem uspavat. - Si podojila svojega otroka, Gülsüm?

Je tvoj sin sit?

Kolega, vsi posnetki s kamer 10. nadstropja so izbrisani.

Nič se ne vidi, a vseeno hočem te posnetke.

Ne morem vam jih dati, ker nimam pooblastila.

Potrebujete nalog, sicer bom v težavah.

Mater. Kje si Yiğit?

Dojit ga peljeta, kaj?

Glej jo, no, hinavko... - Mama.

Ti si pa tudi neumen. Prav smiliš se mi. - Mama, v redu je.

Zdaj, ko veš, naj to ostane naša skrivnost.

Resno? Kaj pa skrivam?

Kdo je pankrtov oče? Je mogoče tvoj?

Kako lahko tako govoriš? - Povej mi, čigav je ta pankrt.

Mama, pazi na jezik!

Dobro me poglejte, g. Abidin.

Cmera te je dobro prinesla okoli. O tem ne dvomim.

Zanima me, kaj bo, ko Ferhat izve ta vse tole.

Gülsüm. - Kar beži.

Misliš, da bo beg vse rešil? - Dovolj je, mama!

Kako lahko kričiš na mater?

Res si zabit. Kako lahko to sprejmeš? Kako?

No, čigav je pankrt? Kdo je oče? - Jaz.

Jaz sem njegovo če. A ne tako, kot ti misliš.

Gülsüm je njegova mama, oče pa nekdo drug.

A meni to ni pomembno. Zanima me samo moj...

Kamil je moj sin!

Madona. Kako si ga drzneš kar lastiti?

Moj je, mama. In moj tudi ostane.

Moje srce je odprto za vsakogar, če se tako odločim.

A ti tega ne razumeš. Tega ne moreš razumeti.

Kaj res? No prav...

Kaj pa pravi Ferhat? Kaj mu boš rekel?

Svojemu ljubemu bratrancu? - Mu bom že razložil.

To se te ne tiče.

Nikoli mi nisi bila prava mati. Niti en sam dan.

Bodi vsaj danes.

Obdrži sinovo skrivnost. - Nikoli.

Ne gre, kaj?

Ti nekaj povem?

Kaj je boljše, tvoje materinstvo ali moje očetovstvo? Razmisli.

Kaj se dogaja? - Namık je v redu. Izvlekel se je.

Kaj še? - Ferhat že preverja.

Namıkova zaročenka pravi, da je bila Yeter. Namık to zanika.

To je rekel tudi policiji, Ferhat pa še kar vrta.

Kaj se gre poba? - V hotel je šel in pritisnil na varnostnika.

Ne bi smel dvomiti o Yeter.

Po sledeh bo šel in odkril resnico. Pameten je.

Kaj naj, g. Azad? - No...

Namıku pošlji lep šopek.

Na kartici naj piše: Lepo okrevaj.

Tole pa pošlji v lepi škatlici.

S pripisom: Tako ali tako boš kmalu mrtev.

Kakor ukažete.

Ne moreš mi odpustiti.

Boš torej poskusila ponovno?

Ne.

SKRITA ŠTEVILKA

Prosim? - Zdravo, Namık.

Kdo ste? - Ni pomembno.

Kmalu se bova srečala. - Kdo je? - Poslušaj.

Vsi bodo mislili, da gre za mafijsko maščevanje, zmenjeno?

Poslal ti bom dokaze.

Pokaži jih vsem, ki bodo dvomili o Yeter.

Kakšna Yeter? Kdo ste?

Ne bi morala biti v zaporu? - Saj sem že.

Lepo, da si tega mnenja. Jaz bom paznica, ki te bo mučila.

Saj mi niti ne bo treba dosti. Trpela boš, ko naju boš

z Namıkom gledala srečna. Je tako? - Umakni se.

Motiš se, ti si na poti meni. Vem, kako te pohoditi.

Kar potrudi se. - Brez skrbi, da se bom.

No, ampak zakaj misliš, da ga je Yeter ustrelila?

Ne vem.

Res pa me zanima,

kako je tvoj oče to vedel.

Saj ti pravim, da je poln skrivnosti.

Toliko zgodbic ima,

a mi jih pove le, ko sam tako hoče.

Potem pač čakam. - V redu, pa počakajmo.

Kdo je pankrtov oče?

Zanima me, kaj bo, ko Ferhat izve ta vse tole.

Kar beži.

Sinko, žal mi je.

Oprosti mi.

Hvala, ker si prišla. - Malenkost.

Aslı, kako kaže? - Govorila sem z zdravnikom.

Še eno noč bo ostal. Samo ena krogla je bila nevarna.

Torej lahko okreva doma? - Seveda. - Se vidiva. - Se vidiva.

Pojdita v avto. - Od kod pa ti?

Opravke sem imel, doktorica.

No, zgleda, da je konec, Ferhat. - Bomo videli, če je s tem konec.

Kaj to pomeni? - Da iščemo tega zamaskiranega tipa.

Pridi. - Takoj bom.

Ferhatu raje ne omeniva Yeter. Sumničav je.

Ja, to mi je jasno. - Zdaj pa grem. - Prav.

G. Abidin, boste kaj?

G. Abidin, boste kaj?

G. Abidin?

Takoj bom pospravila, se opravičujem.

Gülsüm?

Gülsüm! Kaj si naredila, Gülsüm?

Za božjo voljo, kaj si naredila?

Gülsüm. Gülsüm?

Gülsüm, pridi k sebi. Pridi k sebi, za božjo voljo.

Gülsüm, odpri oči.

Kaj si naredila?

Si ga ustrelila, Yeter? Če si ga, zakaj si ga?

Pridi.

Gdč. Gülsüm? - Hülya, prinesi kolonjsko. Hitro.

Se je kaj zgodilo? - V redu je, samo pohiti. - Prav.

Saj si v redu, ne?

Si kaj bolje?

Kaj si naredila, Gülsüm?

Zakaj?

Hotela sem umreti.

Če bi umrla,

bi umrl tudi jaz.

Kamila naj bi vzgajala skupaj. Obljubila si mi.

Kaj, če brat izve?

Kako naj ga pogledam v obraz?

Ubil me bo.

Če se ubijem sama, vsaj ne bo morilec.

Je že dobro.

Govoril bom z njim.

Aslı. - Prosim?

Ne igraj se z mano. Govori.

Nekaj mi prikrivaš. - Nič ne skrivam.

Dobrodošla, Yeter.

Da te ni sram. Morala bi mi povedati. - Kaj pa?

Saj imaš prav. Kako lahko komu poveš kaj takega?

To je preveč celo za osebo tvojega kova.

V hotelu si bila z Yeter.

Nekaj je priznala, zdaj pa so vsi tiho. Celo Yiğit.

Kaj veš? - Verjetno zelo malo o tvojem početju.

Je tako? - Ni.

Kaj je s temi zaupnimi pogovori z Ayhan? Za kaj gre?

Spoznali sva se zaradi Yiğita. Prijetna je in spoprijateljili sva se.

Oprosti, ti verjetno sploh ne veš, kaj je to prijateljstvo.

Seveda, ker pač nimaš prijateljev.

Tace stran. Kaj delaš? - Nič.

Ne menjaj teme. - Saj je ne. Verjetno v tem tiči najin problem, Ferhat.

Povej že, kar mi hočeš povedati.

Tvoja premetena hči je podtaknila svojega pankrta mojemu sinu.

Za to gre. - Kakšne bedarije so to?

Kamil ni sin Safiye in Abidina, ampak je Gülsümin.

Kar pa se tiče očeta...

Kaj?

Kaj? Kaj pa govoriš? Kakšna bedarija je to?

Ne moreš se kar takole prikrasti, moj dragi Ferhat.

Tvoja sestra je rodila in z mamo sta sina podtaknili Abidinu.

O tem govorim. Kar pojdi vprašat svojo sestro.

Kje je Gülsüm? Kje je Gülsüm?!

Kje si, Gülsüm?!

Izvoli, Gülsüm. Spij. - Hvala.

Kje je Gülsüm?! - Gülsüm, poslušaj me.

Zakleni se in ne odpiraj vrat.

Gülsüm!

Ferhat, stoj. Stoj!

Ferhat, stoj! - Ne ti meni stoj. Ubil te bom.

Umakni se, sicer te ustrelim. - Ne bom se... - Umakni se že!

Ne grem stran, Ferhat! Ne grem!

Ustreli me!

Samo tako boš lahko prišel skozi ta vrata. Ustreli me!

Kaj moraš povedati Gülsüm? Kaj ji boš rekel?

Zaljubila se je v napačnega in rodila otroka. Kaj moreš?

Kaj moreš, Ferhat? Jo bomo kar ubili?

Jo bomo ubili?

Ne trudi se. Ravno sem jo rešil smrti.

Komaj sem jo rešil smrti.

Pridi z mano.

Gülsüm?

Aslı? - Gülsüm, ne odpiraj vrat, dokler ti ne rečem, prav?

Aslı, bojim se!

Veš, kaj mi je rekla, ko je prišla k sebi?

Brat me bo tako ali tako ubil. Tako vsaj ne bo morilec.

Sestra bi se odrekla življenju, da ti ne bi bil njen morilec.

Ne moreš pozabiti na vso to jezo?

Kaj jo boš vprašal?

Kdo je oče? Tip jo je že zdavnaj pobrisal.

Zakaj je to zdaj pomembno? Zakaj, Ferhat?

Sprašujem te, zakaj je to zdaj pomembno.

Kaj boš naredil?

Jo boš ustrelil?

Najprej ustreli mene.

Najprej mene.

Nehaj.

Ne počni tega, Ferhat.

Res smo prekleti. Streljanju in pomanjkanju morale kar ni konca.

Tole sploh ni več spodobna hiša.

Molči. Utihni!

Utihnem naj? Težav ni nikoli konec.

Odkar si tu, smo prekleti. Skupaj s tvojim sinom, hčerko in snaho...

Ves ta čas nam je prikrivala, da je noseča.

Potem pa, da bi se nam zasmilila,

je poskušala še s samomorom. - Kaj? - Kaj?

Hčerka?! - Seveda boste nasedli. Jaz ji vsekakor nisem.

Kaj je narobe z vami? Človeško bitje je!

Ti pa tiho. Komaj si prišla. Tebi že ne bom polagala računov.

Vsi smo odgovorni za svoja dejanja.

Vaša otroka se mi prav smilita, ko pa imata vas za mater.

Se pa nosiš. Vem, da si tudi ti vpletena.

Jaz lahko pojasnim prav vsako svoje dejanje.

Gülsüm, odpri vrata. - Gülsüm, odpri nama.

Ljubica moja, kako ti je to prišlo na pamet?

Zakaj bi to naredila meni in sinu? Joj, Gülsüm.

Nisem zdržala, mami. To se mi je zdelo bolje, kot da me ubije brat.

Mojbog. - Aslı.

Konec je z nama.

Prišli sva do konca poti. V tej hiši sva opravili.

Vildan.

Pelji mamo v sobo. Nekaj čas je nočem videti.

Poslušaj ti njega. Kako pa govoriš?

Vsa ta sramota... - Rekel sem, da odidi!

Mami, pridi. Greva.

Pojdi po Gülsüm, Abidin.

Gdč. Gülsüm, g. Ferhat vas kliče.

V redu je. - Zdi se, da ga je g. Abidin malce pomiril.

Pridi z mano, prav? Pridi.

Vi ostanite tukaj. - Prav.

Brat?

Kdo je oče?

Brat... - Ne ti meni brat.

Kdo je oče?

Kdo je oče?!

Kaj naj zdaj?

Kaj naj zdaj? Kar ti mi povej.

Naj te pretepem?

Te ustrelim v glavo? Ustrelim sam sebe? Povej mi, kaj naj naredim.

Kaj ko bi poiskali kakšno drugo rešitev namesto strelov? Objem, na primer.

Kako si mogla?

Kako si mogla?

Pojdi v sob. Nekaj časa te nočem videti.

Ferhat?

Kako si mi lahko lagala?

Kako si mi lahko to prikrivala? - Z lahkoto.

Zato, da sem dekle, ki jo komaj poznam, obvarovala pred njenim starejšim bratom.

Z njo se celo pogovarjam. Več ve o meni kot ti. Jasno?

Pomagala si pri porodu, ne?

Sem ja. Tip jo je zapustil, jaz pa sem ji pomagala roditi.

Zdaj veš. In kaj boš? - Jaz...

Vsi ste mi lagali. Kako je to mogoče?

Tisti, ki ne slišijo in prenesejo resnice, si zaslužijo zgolj laži, Ferhat.

Poglej, doktorica... - Gledam. - Tišina!

Gledam te. In vsak dan me je bolj strah tistega, kar vidim.

Kakšen človek si? Kakšen sin si, kakšen brat?

Naredila je napako, res, a zdaj rabi tvojo ljubezen in razumevanje.

Kdaj si jo nazadnje objel? Vprašal, če je v redu?

Če kaj rabi? Ti je sploh mar?

Težave znaš reševati samo in izključno s pištolo.

Točno tako. Ti že veš. Pištola in pravila.

Potem rečeš dve besedi in zbežiš. Bravo, res.

Bravo, Ferhat Aslan. Ti kar beži.

Si kdaj pomislil...

Si kdaj pomisli, da boš lahko zato ostal popolnoma sam?

Čestitke tudi tebi. Bravo, doktorica.

Resno mislim. To je bolezen Ferhata Aslana.

Jasno? Ne ljubim in živim v temi.

Takšen sem.

Če ti kaj ni všeč, so tamle vrata. Slišiš?

Hvala.

Tvoja mati je požrla ponos

in te prosila, da ji rečeš mama.

Ti pa samo razmišljaš o tem, kdo je ustrelil Namıka

in kdo je pomagal pri porodu.

Si res tak? Nimaš v sebi nič ljubezni?

Si se že rodil tako temen?

Je tako težko reči mama? Tega enostavno ne razumem.

Ne trudi se z razmišljanjem.

Pogruntaj že, da lahko še tako poljubljaš žabo, pa se ne bo spremenila v princa.

Me razumeš? Ne bo se zgodilo.

Zapusti že ta pravljični svet. Zapusti ga.

Jaz sem ga že zdavnaj.

Res si bolan, Ferhat.

A jaz sem zdravnica. Prisegla sem,

da bom zdravila.

Sram naj te bo. Če si tega sploh sposobna.

Kakšne spletke si izvajala, pa se nikomur niti sanjalo ni.

A si se izmazala.

Ferhat je ni zadavil. Pankrta pa bo seveda potrebno oddati.

Nihče ne bo vzel ženske z otrokom. Gülsüm bomo dali vsakomur,

pa naj bo slep ali neumen. Kar tako ne more hoditi naokoli.

Treba je misliti na čast družine. - Kaj si pridobila s tem razkritjem?

Kaj si dosega? Si zdaj zadovoljna?

Moja hči je skoraj umrla. - Res ste temu vsi nasedli.

Je sploh dovolj pogumna, da bi se ubila? - Bodi tiho.

Tiho. Še eno zini, pa te zadrgnem.

Kaj počnete, Yeter? - Skuša se oprati krivde.

Sram te bodi.

Dobro, da Namıka ni. Škoda, ker je čakal do poroke,

da bi vaju vrgel ven. - Utihni. - Yeter.

Utihni! - Yeter. Tudi vi se pomirite, Handan. - Ne vmešavaj se.

Ti sploh nisi del te družine. - Res je.

Niti nimam namena postati. Vi najbolje pašete mednje.

Pojdi domov.

V tisto hišo se vrnem samo s teboj.

Si lačen?

Prinesla ti bom kaj. - Prav.

SKRITA ŠTEVILKA

Kdo je to? - Namık?

Si dobil moje darilo?

Kdo si? - Kar mirno.

Zdaj boš poklical Ferhata in mu povedal za darilo.

Rekel mu boš, da te hoče ubiti nekdo iz tvoje preteklosti.

Yeter boš opral vsakršnega suma.

In če ne bom? - Pa boš.

Hitro okrevaj.

Povej. - Ferhat.

Tisti, ki me je ustrelil, mi je poslal darilo z voščilnico.

In zlomljen svinčnik. Piše, da bom kmalu zlomljen tudi jaz.

Kako si? - Pojma nimam.

Saj imaš prav, a si morala vedeti, kaj bo.

Tvoj brat je. Dere se in nori.

Vedela sem, kaj bo.

Pa ne zaradi tebe.

Dobro, da si tu. - Ne razmišljaj zdaj o tem.

Prosim, misli samo na svojega otroka.

Misli na to, kako mu lahko koristiš. Kako ga lahko nasmeješ.

Najprej pa se moraš nasmehniti sama.

Kar sedi.

Ja, Ayhan?

Ja.

A vprašaj me tako: Si ustrelila mojega strica, mami?

Kamil ni sin Safiye in Abidina, ampak je Gülsümin.

Ustreli me! Samo tako boš lahko prišel skozi ta vrata.

Ustreli me! Sestra bi se odrekla življenju,

da ti ne bi bil njen morilec. Ne moreš pozabiti na vso to jezo?

Oče Azad, kje si? - Doma.

Pridi. Ravno sem te hotel klicati. - Hvala.

Ayhan, Ferhat pride. Pa Aslı?

Na poti je. - Moška se bova pogovorila na samem.

Kaj se greva?

Pridobivava si zaupanje,

potem pa dalje.

Kdaj mi boš povedal, kaj je to z Yeter?

Najeti moram odvetnika.

Razumem.

Gülsüm. Vstani. Dajmo, vstani.

Rada bi spala. - Pa ne zdaj. Dajmo, greva.

Kaj? Kam pa greva?

Ne moreva več ostati tu. Osramotili sva tvojega brata.

Ne bova vsak dan poslušali Handaninih žalitev. Pridi.

Grem, a pod enim pogojem. - Še vedno postavljaš pogoje?

Pojdiva k Yiğitu. - Ljubica, Yiğit te sploh noče pogledati.

Kako naj greva k njemu? - Mogoče me bo pogledal.

Mogoče se naju bo usmilil. Moj brat je, mami.

Hvala ti.

Naj ti prija.

Gülsüm ni v dobrem stanju.

Hudo ji je zaradi tega z bratom. - Ja, res ji je hudo.

Tudi Ferhat je zelo žalosten. Nečesa pa ne razumem.

Zakaj bi nekdo, ki trpi, hotel, da trpijo še vsi ostali?

To ni logično.

Težak je.

Tako je.

A ga močno ljubiš. - No...

Ne, ljubita se. To je več kot očitno.

Se to res vidi?

Včasih so stvari bolj jasne, če jih gledaš od daleč.

Nič ni. Oči najbrž vadi. - On tudi?

Ne morem ubežati strelom.

Morala bi se že privaditi, a mi kar ne gre.

Hvala.

Ne, oče.

Tale tvoj stric se je nekomu hudo zameril, kaj?

Tako pravi.

Kaj to pomeni? Mu ne verjameš?

Sumničav sem, oče Azad.

Če je nekaj jasno, ne išči stvari, ki jih ni.

Dvomi nosijo s seboj svoje dokaze.

Ko si enkrat sumničav,

se ti vse zdi kot dokaz.

Tako lahko skreneš s poti.

Odhajava. Čestitke.

Pametno sta se odločili. Vso srečo.

Odhajata? Kam gresta?

Ne govorita tako. - Tako je prav, Abidin.

Odhajava, da bodo nekateri mirno spali.

Teta, Gülsüm...

Ti si to zakuhala, mama, zdaj pa še razreši.

Tako je najbolje za vse.

Teta!

Gülsüm!

Teta.

Kam gresta? Govoril bom z mamo in Ferhatom.

Abidin, nimava druge izbire.

Saj vidiš, da sva trn v peti. Dovolj svojih težav imaš.

Tako bo najbolje. - Ne odhajajta, teta, Gülsüm.

Reci kaj. Reci, da nočeš oditi. Pa Kamil? Kaj bo z njim?

Bomo že. Nimam več moči, da bi ostala.

Kam sploh gresta?

K Yiğitu.

Gülsüm.

Abidin! Si moreš misliti?

Napadli so strica.

Cüneyt.

Že nekaj časa me muči vprašanje, na katerega ne najdem odgovora.

Abidin, zakaj že enkrat ne ustreliš Cüneyta?

Koliko je vredna kri? Koliko? Koliko?

Nekega dne se bom naveličal tega vprašanja.

To bo tvoj zadnji dan.

Abidin?

Nočem juhe, hočem čufte in krompirček.

Ljubček, najprej pojej juho, potem pa naprej.

Grem jaz. - Hvala.

Dajmo, Özgür, sicer ne bo nič s čufti.

Požrli sva ponos.

Lahko vstopiva, lahko pa zapreš vrata.

Yiğit, kdo je?

Yeter, Gülsüm.

Večerjamo, pridita. Pripravila bom krožnike. Kar naprej.

Dajmo.

Poglej, kdo je prišel.

Tvoja babica in teta.

Kaj se dogaja? Nikjer ni nikogar.

Od kod pa ti? - Kaj pa je?

Te je skrbelo zame, čeprav se hočeš ločiti?

Ne. - Napadli so strica.

Ko bi bilo samo to... - Je še kaj?

Vse je narobe.

Gülsüm.

Kaj je z njo?

Kamil ni Abidinov sin.

Gülsümin je.

Madona.

Kakšna lisica. Kdo je pa oče?

Je važno? Si slišal, kaj sem rekla?

Sem, a nisem presenečen.

Vedno sem vedel, da nekaj ni v redu na njej. Da je čudna.

Ferhat ve za to?

Ne vem, če si dojel, da je prišlo do apokalipse.

Ferhatek, namesto da se šopiriš kot petelin,

bi lahko pazil na svojo sestro.

Si pogosto tu? Ti to ne povzroča težav?

Vse ob svojem času, sine. Ne skrbi.

Nekaj mi povej.

Kaj je težje, biti paznik ali jetnik?

Odvisno od človeka. - Nič ni odvisno.

Težje je biti paznik. Zakaj?

Ker je obsojen na delo v zaporu.

Zanj ni pomilostitve ali blažjih kazni zaradi lepega vedenja.

Poba.

Ti bodi obsojen na ljubezen. Morda te čaka pomilostitev.

Ne bodi lasten paznik, sicer boš ostal brez vsega.

Za prazen nič.

Kako je to mogoče?

Jejta, da se juha ne ohladi.

Kaj pa čufti? - Najprej juha. O tem sva se že pogovorila. Dajmo.

Pomagala mu bom. Odpri. Dajmo.

Bravo.

Seveda bo jedel, če ga pa pita babica.

Zmotili sva vas. Oprostite.

Nikakor, Yeter, nemogoče. Kar sprostita se.

Potem se bomo o vsem pogovorili. Kar je, je.

Razmišljava o tem, da bi se vrnili v Bolu.

Kako pa to?

Tam imamo hišo. Že dolga leta je prazna.

Yiğit se je spomni.

Nekako bova že. - Nehajte.

Nehajta. Je tako?

Reci kaj.

Dober tek.

Jejta, da se ne ohladi.

Takoj bom nazaj.

Kaj počneš?

Ničesar. - Točno tako.

Zakaj ničesar ne počneš?

Kaj pa naj?

Prišli sta tvoja mama in sestra. Sedita za tvojo mizo,

ti pa se kujaš in grdo gledaš.

Ponudila sem jima juho, ti pa ju niti ne pogledaš. Resno?

Je to Yiğit, ki narekuje zakon? Je to človek, ki ga ljubim?

Ne vem, kaj naj naredim. - To je očitno.

Zato pa počneš tisto, česar ne bi smel.

Ne vem, s čim sva si z Aslı to zaslužili.

Poglej me. Poglej me.

Šla bova nazaj za mizo in jedla čufte s krompirjem.

Potem boš pobožal sestro ali pa jo prijel za roke; ti jo bolje poznaš.

Rekel ji boš, da ji stojiš ob strani in da bo vse v redu.

Drugače se bova grdo skregala. Jasno? Zapomni si to.

Bi še en čaj? - Če lahko.

Aslı? Dobrodošla. - Zdravo.

Kaj počneš tu? - Hotela sem govoriti z njo o Yiğitovem primeru.

Pa še doma ima baje težave. Hotela sem jo spraviti ven.

Ayhan, pozabil sem na čas. Nazaj v šolo moram.

Lahko te peljem. - Prav.

Kar ostanita tu, midva greva. - Kar tako?

Prosim? Ja, Abidin.

Kam pa?

Prav. Hvala, Abidin.

Se vidiva.

Kdo je kam šel? - To ni tvoja stvar.

Če te je klical Abidin, je moja stvar. Kdo kam?

Prav. Tvoji sestra in mama sta odšli k tvojemu bratu.

V redu? Ker te to ne zanima, torej ni tvoja stvar.

Mogoče je tako najbolje. - V redu. Jaz grem.

Če ju pa hočeš odpeljati na letališče, že poznaš smer.

V tem primeru boš imel opravka z mano.

Naj ti pomagam, Suna. - Saj sem že.

Lahko pa pripraviš čaj. Yiğit umre, če po večerji ne dobi čaja.

V breme sva vam.

Ne govori takih stvari, sicer se bova skregali.

Dobro, da še nima dokumentov. Zdaj mu je lahko ime Necdet.

Hvala. - Sladkor? - Ne.

Hvala.

Hvala, sin. - Na zdravje.

Babica? Koliko je star?

Ne prav dosti. Niti eno leto. - Je bil oči kdaj tako majhen?

Ja.

Aslı? - Suna. - Kar naprej. Zdravo.

Ferhat te čaka zunaj. - Prav.

Sta v redu? - Vse bo v redu.

Özgür.

Kako si?

Mali, umij si zobe in pojdi spat. Pozno je. - Nisem zaspan.

Dajmo, pozno je.

Ne vzdihuj. Daj, poslovi se.

Lahko noč. - V redu, pojdi. - Lahko noč.

Oprosti, ker sta prišli k tebi.

Sem že vajen. Kdor beži pred teboj, pride k meni.

Niti ne pomislijo, ali jim bom sploh odprl vrata. Kar veselo pridejo.

Še dobro.

Hvala bogu, da je nekdo v tej družini dober. Hvala.

Nihče se ne rodi dober ali slab. Človek lahko to le postane.

Nisem imel priložnosti postati dober.

Dober izgovor.

Ja, sam sem tako hotel.

Hočeš reči, da sem se tako sam odločil.

Kaj se mogoče nisi?

Moral sem se.

Gülsüm.

Ne bodi tako žalostna. Vse bo v redu. Mi ne zaupaš?

Vse bomo uredili.

Jutri odideva.

Mogoče ne boš več videla brata. - Kam gresta?

Nekaj mi povej.

Bi prišel sem, če ne bi bilo Aslı?

Si se sploh kdaj pogovarjal z Gülsüm? Si jo vprašal,

kako je? Ali pa Yeter?

Jaz sem se odločil.

Ko si me zapustil, sem se odločil.

Onidve sta ostali s teboj, pa ju poglej zdaj.

Tudi Yeter čuti posledice svoje odločitve.

Edina nedolžna je Gülsüm.

Mogoče smo vsi zadovoljni s svojimi odločitvami.

Mogoče. - Dobro.

Dobro.

Pustil vas bom v vašem svetu. Ni problema.

Si ugotovil, kdo je ustrelil strica?

Če bi delal, bi. Očitno se tudi ti zanimaš za to.

Oprosti, ker se ti nisem oglasil. Na prisilnem dopustu sem, veš.

Imaš pa osumljenje.

Tudi tožilci imamo pravico do molka.

Daj, pojdi domov.

Ne skrbi za Aslı. Jaz jo bom odpeljal domov.

Ferhat, imaš čas? - Zakaj?

Hočem reči...

Bova govorila o Ebru ali o strelcu mojega strica?

Za to imam čas. - Tema je vedno enaka.

Aslı.

Govoriti morava. - Kje si?

Ne sprejemajta naglih odločitev. In ne bodita pesimistični.

Vse se bo uredilo. - Ferhat nama ne bo nikoli odpustil.

Nima smisla. - Sovraži me.

To mi je jasno. - Kako le?

Kako lahko brat sovraži sestro? - Bi prišel sem,

če bi te sovražil? Nehaj.

Pogovorila se bom z njim in vse uredila. Dajta času čas.

Hvala.

In tebi, Suna. Sprejela si naju v svoj dom. - Nikar.

Kaj ko bi prespali tukaj? Saj te ne moti, ne?

Sploh ne. Kar ostanita tukaj.

Daj, naj ti ne bo hudo. Vse bom rešila.

Naspi se, prav? Še se bom oglasila.

Yiğit. - Odhajaš? - Ja. - Ferhat je odšel.

Lahko te peljem. - Ne, samo taksi mi pokliči.

Prav. - Se vidimo.

Hvala ti, Yiğit.

Te lahko nekaj vprašam? Zakaj ste takšni? - Kakšni?

Mislim...Topli, a hladni. Prijateljski, a odtujeni.

Aslı...

Nikoli nismo mogli biti normalna družina in tudi nikoli ne bomo.

Tvoje oči pravijo drugače.

Če pa hočeš verjeti v to, ti nimam kaj reči.

Ne skrbi, Suna bo poskrbela zanje. - Zanje?

Lepo. Kaj naj rečem?

Kakšna je bila Yeterina izjava? - Izkoristila je pravico do molka.

Kako lepo.

Ti kaj veš?

Tudi sama imam pravico do molka.

Hvala.

Mesto je ponoči tako lepo. Kot kakšna nevesta.

Elegantno.

Umazanija se pokaže podnevi.

Poglej te stavbe.

Kdo ve, kakšni zločini se odvijajo na teh ulicah. Kakšno trpljenje.

Preidi k bistvu. Povej že.

Rad imam svoj poklic.

Rad iščem zlikovce in čistim ulice. Pa poglej usodo.

Sestra se je znašla sredi umazanije in ne morem je rešiti.

Je ta umazanija Ferhat Aslan?

Vsakdo je nedolžen, dokler mu ne dokažejo krivde.

A ti si obkrožen z umazanijo. Z nevarnostjo.

In zdaj? Kaj zdaj?

Izpusti mojo sestro. Prosim te kot brat, Ferhat.

Sama te ne bo zapustila.

Tako te ljubi, da bo ostala s teboj, ne glede na to, kaj jo morda čaka.

Ne spada v tvoj svet.

Če bo potrebno, ti poljubim roko, samo izpusti Aslı.

Ona je vse, kar imam.

Živijo, Aslı. - Zdravo, Abidin.

So v redu?

Žal ne.

A čas zaceli vse rane. - Res je.

Kaj hočemo. Potrpeti je treba. - Saj bo. - Se vidiva. - Se vidiva.

Škoduješ ljudem, ki so ti zaupani!

Vrni se k svojim umazanim poslom in pojdi proč od mene.

Da te ne bom videl, ko se bom ozrl.

Bravo, Ferhat Aslan. Ti kar beži.

Si kdaj pomislil...

da boš lahko zato ostal popolnoma sam?

Takšno je tvoje življenje. Ti si tako temačen.

Tvoja sestra se trese v avtu. Tudi ona trpi, vsa družina trpi.

Če boš nekoč želel koga imeti rad,

ga raje ne. Ker bi verjetno tistega,

ki ga boš imel rad, ubil.

Prosim? - Ayhan.

Je kaj narobe, Ferhat? - Oprosti, da te motim tako pozno.

Nič hudega. Je kaj narobe? - Rad bi se ločil od Aslı.

Lahko sprožiš postopek?

Vem, da preživljaš težke čase.

Čeprav to ni moja stvar... - Lahko sprožiš postopek?

Prosim, Ayhan? - Upam, da te nisem zbudila.

Ne, nisem spala.

Ferhat me je klical.

Res? - Hoče me za svojo odvetnico.

Glede?

Ločitve od tebe.

Kaj res?

Ne verjamem, da misli resno. Zvenel mi je precej obupano.

Če si je to vtepel v glavo, bo to tudi izvedel.

Ne dovoli mu.

Nehati moram. - Prav.

♪ Tvoje roke so zvezane,

♪ orkan ti divja nad glavo

♪ Četudi se z vso močjo upiraš,

♪ se boš utapljala v neusmiljeni ljubezni

♪ Tako kot jaz, dobro veš,

♪ da ne moreva biti skupaj

♪ Iz drugega sveta prihajaš, ljubezen moja,

♪ odrasel si v svojem svetu.

♪ Tako kot jaz, dobro veš,

♪ da ne moreva biti skupaj

♪ Iz drugega sveta prihajaš, ljubezen moja,

♪ odrasel si v svojem svetu.

♪ Prav imaš, prepozno sva se spoznala,

♪ a sva se takoj, brez besed, razumela.

♪ So stvari, o katerih se ne govori

♪ v tišini spregledava stvari, o katerih bi morala govoriti.

♪ Četudi se bojujeva z bolečino,

♪ četudi sva se v najini ljubezni ponovno rodila,

♪ četudi sva zgradila najin svet iz ničle,

♪ so sanje in resničnost popolnoma ločeni.

KONEC 15. DELA

♪ Tako kot jaz, dobro veš,

♪ da ne moreva biti skupaj

♪ Iz drugega sveta prihajaš, ljubezen moja,

♪ odrasel si v svojem svetu