Original subtitles

CINEMANIA GROUP predstavIja

Britanija, zgodnji srednji vek

Rimski imperij je razpadeI.

De�eIa je v razsuIu, razdeIjena med sprta pIemena.

Irska je na vi�ku mo�i, pred napadi RimIjanov

jo je ubraniIo morje. Pod mogo�no roko krutega kraIja

so si Irci podjarmiIi Britance, kajti �e �eIijo �iveti v obiIju,

ne smejo dopustiti, da bi se pIemena zdru�iIa.

Leto dni si mIaj�i kot jaz, ko sem uIoviI prvega.

Kdaj bom Iahko uIoviI jeIena? -JeIena?

�e enkrat povej, kaj si rekeI prej�nji teden.

Naj ti bo to v opomin.

UIoviI sem ga!

TRISTAN & IZOLDA

Zakaj bi se zdru�iIi proti Ircem? - Nekdo se mora upreti. -Ti?

Jaz, Marke in ostaIa pIemena. Sami ne bi zmogIi.

Jaz bi Iahko. -Moj maIi bojevnik. Previdni moramo biti.

�e bo� pri�eI praznih rok, bo� videI hudi�a.

Smem?

AngIi so prispeIi, gospod.

Kot tudi KeIti, Juti in Sasi. - OdIi�no. Ko pride �e Marke,

bomo popoIni. - Danes bo izjemen dan.

Upajmo. -HvaIa.

SIi�aIi smo za vest. MoIi za sina. -Mati.

Zate sem jo napraviI.

PrijateIji.

Samo pogIejte nas. PIemena Britanije.

RazdeIjena,

�ibka. To�no taka, kot si �eIijo Irci.

�e pa bi biIi zdru�eni v enem kraIjestvu,

bi biIi dvakrat mo�nej�i. PremagaIi bi jih za vseIej.

Danes smo se zbraIi, da podpi�emo Iistino o zdru�itvi.

Kdo bi postaI kraIj? - Najmo�nej�i med nami.

Lord Marke.

�e vas ne moti, da nosite zIato na Irsko in �ivite kot su�nji,

potem ne ukrenite ni�esar. - �e nas ne bi motiIo,

ne bi tvegaIi in pri�Ii sem.

PrijateIji, moja �ena je nose�a. Srce mi pravi, da bo fant.

�eIim si, da bo odra��aI v de�eIi, kjer vsa pIemena,

Pikti, KeIti, AngIi, Juti in Sasi �ivimo v miru.

Odkar so od�Ii RimIjani, ta otok ne �ivi v enotnosti.

Zato bom podpisaI. -Zakaj bi te ubogaIi? -Mogo�e zato, Wictred,

ker tvoj zadnji poskus zdru�itve brez na�e vednosti ni uspeI.

PrepIah! Irci so pri�Ii!

Zberi mo�e, varujte �enske! - Ampak... -Hitro!

Tristan, hitro sem!

Kako so vedeIi?

Tristan!

BoriI se bom!

O�e.

Tristan.

Grad DunIuce

Pogreb irske kraIjice

Zdaj je pri bogovih, IzoIda. Neko� jo bo� spet videIa. -Res?

MorhoIt se je vrniI.

Kako je z Iistino?

OdIi�no, MorhoIt.

OdIi�no.

Mati te je imeIa zeIo rada. - Zakaj je umrIa, Bragnae?

PogubiIa jo je zIohotna sopara. Vro�ica.

Ne, srce jo je.

Grad D�or

Irci so biIi tudi tu.

Tvoj mo�?

Tako mi je �aI, sestra.

Usmrtitve so trajaIe ves dan. PobijaIi so za zabavo.

CeIa generacija mo�kih. - Kdo je to?

Tristan, Aragonov sin. Zdaj sva midva njegova dru�ina.

Moj sin je tvojih Iet. MeIot!

MeIot, to je Tristan.

Kaj bomo, gospod?

PostaviIi se bomo na noge.

Ne zadr�uj se.

Tristan se no�e boriti z mano. Boji se!

�e vedno se no�e boriti? -Levje srce ima. Ni �e pripravIjen.

Zakaj si sneI �eIado? Bo� jokaI?

Tudi moj o�e je umrI, pa me ne vidi� jokati.

MeIot! -Se bo� spet kam skriI, reva?

Tristan!

Devet Iet kasneje

Tristan! Nekaj sva na�Ia. Pridi.

V�e� ti bo. Na�eI sem Ioputo.

Na�eI sem Ioputo.

Simon, povej, kako si jo ti na�eI.

GIej.

Kam vodi? - Bo� videI.

V�e� mi je ta vaza. VzeI jo bom.

VedeIi smo, da je grad zgrajen na rimskih temeIjih,

ne pa, da je �e kaj ostaIo.

Verjetno je grobnica.

Pa smo tu. Na dnu stoIpa.

Kdo �e ve za to? - Nih�e. -OdIi�no.

Divjaki so znova zgradiIi grad v CornwaIIu, tokrat iz kamna.

Njihova nasIednja dajatev naj bodo mIadi su�nji,

njihova prihodnost.

�e se bo Marke upiraI, naj ga MorhoIt uni�i.

KraIj moj...

MorhoIt. -Tvojo vojsko sem popeIjaI do �teviInih zmag.

PostaI si premo�en in mogo�en. - Vem, zeIo si mi zvest.

Ko se vrnem iz CornwaIIa, bi rad... -Kaj bi te osre�iIo?

�ena.

�ez eno uro bo no�. - Kaj misIi�, da je tam �ez?

Britanija, nekdaj rimsko ozemIje,

poIno zIa in �aIosti. - Rada bi jo videIa.

Ve�, kak�na je videti prihodnost, Bragnae?

Vidim �ivIjenje, ki ti je usojeno.

Tvoj o�e �eIi govoriti s tabo.

Sem mar Ie predmet, ki ga Iahko proda�, �e se ti zIjubi?

Nimam nobene besede pri tem? - Ima� doI�nost do kraIja.

Moj o�e si. - Potem me ubogaj, h�i.

Ti je o�e sporo�iI novico?

Jo sprejema� z veseIjem? - Sprejemam jo.

BoIj sva si podobna, kot si Iahko misIi�.

Kako? -Tudi jaz se ukvarjam s �arobnimi napoji.

Strup. Iz jeter ribe napihovaIke. ZgoIj kapIjica

te popoInoma ohromi.

�e te ne ubije me�... - Izni�ita ga osat in Iubje.

Pozna� protistrup za to?

Johimbin.

Pokon�en bojevnik postane �e boIj pokon�en.

Edino zdraviIo je nebrzdana strast.

Do najinega poro�nega dne.

OdpravIjam se v CornwaII, kjer bom opraviI z uporniki.

Izpusti jih.

Poi��i Tristana. - Pustite jo!

OdpeIjite ga tja. Prinesite vrv.

Vsakega, ki se bo vme�avaI, bo doIeteIa enaka usoda.

Vzemite mene. Ne!

�e bo �e kak�en napad, bomo usmrtiIi na�e goste

in razdejaIi de�eIo. OdpeIjite konje.

Kdaj bi napadeI? -Takoj. Z vso siIo. -To�no to �eIijo.

Na konjih so mo�nej�i. PognaI bi jih v smrt. -Bomo to prena�aIi?

Donnchadh bi rad videI, da se osramotim pred drugimi.

Ne, ukrepati moramo. OdIo�no se jim moramo postaviti po robu,

ampak ne sami.

So se dobri mo�je iz Yorka pri�Ii borit z nami?

Pa Sasi iz Wessexa? -Moji mo�je no�ejo, da jih vodi Pikt,

�e posebej, �e vodi AngIe in KeIte. -Zakaj si potem tu?

Tristan bi mi moraI prepustiti poveIjstvo nad svojimi mo�mi.

Nikomur ne sIedim. -Razen Marku? - Kot otroka me je re�iI z dvora,

ti si zbe�aI. Ko pomisIim na kraIje, vidim njega,

ko pomisIim na strahopetce... - Od Iadij so oddaIjeni en dan.

Kdo se bo s Tristanom odpraviI v boj?

Kak�en je tvoj na�rt?

Potrebujem na�a najhitrej�a teka�a.

Tam sta! Za njima!

OkoIi!

MorhoIt, vrniIi so se!

GIavo so prinesIi.

Past!

Pobijte su�nje!

Ne smejo pobegniti!

SpraviIi te bomo domov. - Simon.

No�em umreti.

Tristan.

Ne �utim nog in rok.

Strup.

�e drugi brod.

Tristan.

ImeI bo kraIjevski pogreb.

Zbogom, Tristan iz Aragona. Smrt Ircem.

Ko so Irci pri�Ii v CornwaII in se je moj o�e predaI,

ste prizanesIi ducatu od stotih.

Jaz sem �e manj usmiIjen.

Vodja in trije mo�je bodo to sporo�iIo odnesIi domov.

OstaIi pa...

Zmaga.

Pa Tristan?

Tudi Simon.

Sem ga imeI rad kot sina aIi sem ga zgoIj izkoristiI? -VedeI je.

VedeI je.

Kam greva? -Stran. - Kaj ti je? Povej mi.

Tvoj o�e naju bo na�eI in me bo daI iz ko�e.

Moja varovanka si. - Nikogar�nja varovanka nisem.

Si! In postaIa bo� MorhoItova �ena.

In �iveIa �ivIjenje brez Ijubezni kot moja mama?

Kaj je tisto? -Kje?

IzoIda, �akaj. Ne.

IzoIda, nikar.

Mo�ki je. -Je mrtev?

�iv je! Bragnae, pomagaj!

Pomagaj! Hitro!

Zakuri ogenj.

Hitro!

Srce mu zastaja.

Kaj pa po�ne�? - Potrebuje topIoto. Takoj.

SIeci se!

Hitro!

Voha� strup?

Ko se bo ogreI, bova potrebovaIi osat in Iubje.

�e 15 Iet nisem goIa Ie�aIa ob mo�kem.

PozdravIjen.

DoIgo si spaI.

Na Irskem si. Si vedeI?

Je �e dobro. Tu si na varnem. Nih�e ne ve.

Naj te ne bo strah. Samo spi.

Spi.

Ne! -Ni� hudega ni. To ne bo potrebno.

PozabiIa sem mu povedati zate.

Po�akaIa bom zunaj z ostaIimi zvermi.

RekIa si, da nih�e ne ve. - Oprosti. Moja sIu�kinja je,

zaprise�ena moI�e�nosti.

Lezi.

Prosim.

Lepo, da se spomni�. Mogo�e bo zapekIo.

Se spomni� �e �esa?

�oIna, v katerem sem te na�Ia? Kako si se raniI?

Preve� vpra�anj. Naj ostane suho.

Tu je obIeka in kruh. Ima� tudi vodo in ogenj.

Zunaj je morje, �e se �eIi� okopati.

Ne posku�aj oditi, ker ne bo� vedeI, kam. Zaupaj mi.

Zakaj po�ne� to?

VrniIa se bom.

Ne varno igro se gre�.

AngIe� je, IzoIda. - Najin ujetnik je.

Pod nobenim pogojem mu ne povej svojega imena.

MisIiIa sem, da namerava� zbe�ati.

Si me sIi�aIa?

Ne bo�. -Jutri mu bo treba nesti hrano. -Ni tvoja skrb.

Ni te biIo. -CeIo opaziI si. Res sem biIa zunaj. -Kje?

Z Bragnae sva opazovaIi samostan pri Brittasu.

Si iskaIa zato�i��e? -Nekatere �enske ga potrebujejo.

V novi veri ne bo� na�Ia zavetja. Tvoje mesto je tu,

ob MorhoItu.

Je kak�na novica o mojem zaro�encu?

Zamuja, ampak gotovo mu je v toIa�bo, da hrepeni� po njem.

Kako ti je ime?

BoIje bo, da si ne beIiva gIave zaradi imen.

Kako naj se ti zahvaIim, �e ne vem imena? -Pravkar si se.

�e �e vztraja�. Ime mi je Bragnae, dvorna dama.

Moji stra�i so mrtvi. Po mami imam dobroto, ki te tako bega.

O�e bi te pustiI tam, kjer si padeI. -Tristan iz Aragona.

Tristan iz Aragona,

tudi jaz bi se spra�evaIa o tebi, a sem �e vse videIa.

Zavedaj se, da veIiko tvegava, zato �im prej pot pod noge.

V�e� sem ji. Prav ima, veIiko tvega�.

Pa tvoji star�i?

Tudi meni so umrIi, ko sem biI �e otrok. -Zaradi �esa?

Zaradi druga�ne vrste irske dobrote.

�aI mi je.

Spet jutri?

Jutri.

Tam je spo�eIa in te rodiIa.

Deni me kot pe�at na svoje srce, kot pe�at na svoj Iaket,

zakaj mo�na kakor smrt je Ijubezen. -Sme�no.

Verjamem v to. Se ti ne zdi, da je v �ivIjenju �e kaj ve�?

Kot kaj? -�e kaj ve� kot samo sIu�enje in smrt.

Zakaj imamo �ustva, �e jih ne smemo izkazovati?

Zakaj hrepenimo po stvareh, �e nam niso usojene?

Ah, ne posIu�aj me. Tako si prepri�an v vse.

Tvoja gotovost je neprebojna. Skoda, ker moja ni.

Kaj bi z njo? - Radosti damskega stanu.

�eIi� si nekaj, �esar ne more� imeti.

Lastno �ivIjenje.

Iti morava. - Pridem za tabo.

Spo�iti se mora�, �e bi te zaro�enec sIu�ajno hoteI videti.

ObIjubIjena si? -Ja.

Kak�en je?

Temen, skoraj dvakrat ve�ji od tebe. Pravi kavaIir.

RekIa si, da si �eIi� nekaj, �esar ne more� imeti...

GovoriIa sem neumnosti.

Za skaIami je �oIn.

Z njim pojdi.

KmaIu.

Kako se po�uti�?

Ne vem.

Lord Bodkin je!

Tristan!

Na�Ii so tvoj �oIn. KraIj preiskuje obaIo.

Na�eI te bo. Vsakega najde. Vsak �as bo pIima. Hitro.

Pojdi z mano.

Ne morem. - Zakaj ne? Prosim.

Od samega za�etka sva vedeIa, da nama ni usojeno.

Kar ne pomeni, da ni resni�no, ampak ne moreva biti skupaj.

Vedeti ho�em, da si �iv, in da ob�asno pomisIi� name.

Tega pa ne bom vedeIa, �e te bodo ubiIi. Prosim te.

Pojdi.

Na obaIi utegne biti cornwaIIski bojevnik.

Previdno. I��emo ga.

Upam, da bomo na�Ii njegovo razpadajo�e trupIo,

saj je ubiI tvojega zaro�enca.

MorhoIt je mrtev, padeI je v boju.

IzoIda?

Bragnae, potoIa�i jo.

Vsa je iz sebe. -Jaz tudi, zaradi njene potrtosti.

Takoj bi moraIi napasti Britance.

Jih streti z vso siIo. - Vso siIo?

Tisto, ki so jo pokIaIa Markova pIemena?

NapadIi jih bomo, ko bomo spet �teviI�no mo�ni. Do takrat pa...

RazdvojiIi jih bomo z zvitim na�rtom.

Kako?

Morda z nagrado.

Kak�en turnir?

Donnchadh.

Svojo h�i in Lionath ponuja tistemu angIe�kemu pIemenu,

ki bo zmagaIo. Na zvit na�in nas ho�e spreti.

Baroni ne bodo nasedIi. - Kot baron Wessexa

imam doI�nost, da nastopim na turnirju. -Za svojo korist.

Kaj pa podpora, ki si jo obIjubiI Tristanu? -Mrtev je.

Moje Ijudstvo je dovoIj trpeIo.

IzobiIje Lionatha se jim zdi resni�nej�e kot zavezni�tvo.

OdIo�iI sem se. - Mi tudi.

Naj bo tako.

Izmu�en si. ZbraI bom prijateIje in bomo napadIi...

Moje krvi si in vem, da ima� dobre namene, ampak...

Tristan se je vrniI! - �iv je!

Lord Marke, Tristan je pri�eI!

Nemogo�e.

VideI sem te mrtvega.

Odre�en sem.

Kako?

Povej �e kaj, Tristan.

Gotovo je kaj zanimivega. - Nazdravimo Tristanu,

ki je vstaI od mrtvih.

Irski kraIj ponuja h�er na turnirju. PovabiI je pIemena.

PoIovica baronov bo posIaIa svoje borce. -Tristan...

Bog ve, kaj se mu je zgodiIo.

Moj obraz odseva v tvojih o�eh, v mojih o�eh se zrcaIi� ti

in Ijubezen popoIna se na obrazu izri�e.

Vse, kar umre, ubrano ni biIo.

�e sta najini Ijubezni eno aIi �e Ijubiva tako edino,

da ne more popustiti, nesmrtna sva oba.

Kaj? -Samo tako Iahko ohranimo zavezni�tvo.

Dvomim, da bi nas medsebojni boji obdr�aIi skupaj.

Tako aIi tako gredo na turnir.

�e bo� rekeI, da bo� doto deIiI z baroni, ki bodo ostaIi zvesti,

v zameno pa ponudi� pomo� tistemu, ki zmaga,

ti bodo ostaIi sIediIi, ko zmaga�. -�e zmagamo.

Kaj �e zmaga Wictred? PotrebovaI bi zanesIjivega borca.

Mene.

Nisi �e zdrav. -Ta pot me bo okrep�aIa. Nared bom.

Ve�, da bom.

Od kod taka gore�nost?

Naj ti izborim �eno.

Lahko prinese mir brez ene same preIite kapIjice krvi.

Lahko ti zaceIi rano, iz katere �e vedno krvavi�.

Premirje. Lahko greste naprej.

CornwaII tja.

Kak�en sem? - Kak�en si?

Kje je princesa? Kako ji je �e ime? IzoIda? Rad bi jo videI.

Pri koncu smo.

Ne �e. �e sem �e dariIo, naj bom primerno zavita.

Ime? - Leborn iz Bracha.

Kako se �ebeIe Iepijo na med. -Ime?

Tristan iz Aragona.

Torej je �iv. - Ne bo ve� doIgo.

Ime? - Wictred iz GIastonburyja.

Nih�e se ne bo boriI namesto mene. ZabeIe�i to.

Zakaj Wictred? -Baroni se pod njim ne bodo nikoIi zdru�iIi.

MisIi�, da ima sifiIis?

Od vsega za�etka so se vitezi boriIi na turnirjih.

Tu urijo svoje spretnosti, poravnajo spore

in merijo svojo mo� pred bogom,

saj v boju zmaga Ie po�teno srce. Borci, za�nite!

Zdaj ga bo.

Naj bo videti zares! - Kaj?

Predam se!

Upam, da je dovoIj zares.

Vodo? OdIi�no si opraviI.

To ni dovoIjeno!

Lahko.

HanwaId je izgubiI proti Tristanu iz Aragona.

AIfred iz Wessexa se bo boriI proti Hengistu...

Ni� Ia�jega.

ToIiko o po�tenem �rebu.

Izbrati mora� pravi trenutek. Najprej ga spravi na tIa.

Noah je izgubiI proti Iordu Wictredu.

Sigburt je izgubiI proti Tristanu iz Aragona.

Hengis je izgubiI proti AIfredu iz Wessexa!

Lord Wictred se bo boriI proti CahaIu!

CahaI je izgubiI proti Iordu Wictredu!

Buzdovan.

OdIi�no. ZmagaI bo�. Samo �e en boj. GIoboko dihaj.

Wictred, gIastonburyjski Iord.

Tristan, Markov borec iz CornwaIIa.

Borca, za�nita!

Predaj se.

Predam se!

UspeIo ti je!

Prepri�Ijiva zmaga.

Sicer pa je biIo za pri�akovati, saj si poraziI MorhoIta.

V imenu CornwaIIa ponujam tvoji h�erki na� prestoI,

prestoI AngIije, zdru�ene pod enim vodjo.

IzoIda. Ta, ki ti je vzeI mo�a, bo poskrbeI za novega.

Tvoja sem. -Ne.

Tristan te je osvojiI v imenu Iorda Marka iz CornwaIIa.

Gremo. - Pridi, IzoIda.

UspeIo nam je.

Naj jo odpeIjejo na drugo stran.

Po poroki se bom odrekeI IzoIdi.

Zavezni�tvo bo razpadIo.

Tristan, princesa ho�e govoriti s tabo.

�ivIjenje si tvegaI, da bi me predaI drugemu.

Zakaj si rekIa, da ti je ime Bragnae?

Kaj sem storiIa? Prepre�i to. Reci kaj.

Ne morem. OsvojiI sem te v kraIjevem imenu. -Tvoja sem.

DotakniI si se me, jaz pa tebe. - Ni va�no. -Samo to je va�no.

S tabo grem. -Poroka bo ustaviIa stoIetno preIivanje krvi.

Poroka z drugim. - Morava �iveti s tem.

Ne naredi tega.

PrispeIi smo do obaIe.

Kaj pa �e je babura? AIi pa me ne bo hoteIa?

Seveda te bo, brat. Nagrada si.

Gospod moj.

ZeIo sem veseI zate.

�e bi biIo druga�e in bi �iveIa nekje, kjer ni doI�nosti,

bi biI z mano? - Tak kraj ne obstaja.

PredstavIjaIa si bom, da si ti.

Drhti�.

Razumem, da si daIe� od doma in �e vedno sem ti tuj.

Nikar se me ne boj.

Moja edina �eIja je, da te osre�im.

Kot �eno. Kot �ensko.

Upam, da te neko� moja pomanjkIjivost ne bo motiIa.

Lepa je. Si jo sama narediIa?

DariIo je biIa.

Sem Iahko nekaj �asa pri tebi?

Seveda.

MaIo je kisIo. Poskusi.

Tristan!

Nisem ga �e videI tak�nega.

Mogo�e bi se moraI z njim pogovoriti nekdo njegovih Iet.

Mogo�e.

Marke in Edyth pravita, da si moI�e�. Skrbi ju zate.

Mene tudi. -Sem videI. Smejita se, dr�ita za roke,

pobo�a te po vratu, ko ti naIije vina.

Moj mo� je. Dobro vem, v �igavem kraIjestvu sem in zakaj.

MisIiI sem, da bo� s te�avo opravIjaIa svoje obveznosti.

PozdravIjena, gospa.

Mar moram res sIeherni trenutek �aIovati?

�ivim s tem, Tristan. Sam si rekeI, da morava.

Trpim, ko pomisIim na te trenutke.

Z vsakim pogIedam, ki ti ga nameni, je huj�e.

�gejo me pIameni strasti, grabi me krivda, a ne najdem izhoda.

So te moje besede razveseIiIe?

Rimski most.

Lahko se izmuznem, ne da bi me kdo videI.

KadarkoIi pridem tja, samo da bi biIa s tabo.

Dobrodo�Ia, angIe�ka barona, Rothgar in Errick.

Iz Wessexa, Kaye in Wictred.

KraIj bo�, njegova h�i pa kraIjica,

torej Donnchadh pride na kronanje? -Tako je.

Vsi bodo pri�Ii ob nasIednji poIni Iuni.

V mesecu dni se Iahko veIiko zgodi.

Zaradi tega in nestabiInosti na�ega novega ozemIja,

bom imenovaI pomo�nika.

Sestra je vzgojiIa mo�a, ki vas je sposoben voditi,

strastnega mo�a, ki zna biti krut v boju,

ki je s pametjo ukrotiI svoje srce.

Tristan iz Aragona.

Prvi� po odhodu RimIjanov

je na�a de�eIa spet zdru�ena!

Ne morem biti tvoj pomo�nik, naj bo MeIot, ker je tvoje krvi.

PoIeg tega bi se rad odpraviI na sever.

Ne spi� ve� v gradu, zdaj pa �e no�e� biti moj pomo�nik.

Ne najde� utehe za temi zidovi, ki si jih pomagaI zgraditi?

Ti zidovi so zame kot zapor. - Zakaj?

Vse, kar sem si �eIeI, je brez pomena.

Od maIih nog si vse �rtvovaI zame,

za ene sanje. Zdaj, ko si jih uresni�iI,

je po vsem razumIjivo, da �uti� praznino.

Ni pomembno, �e �eIi� postati pomo�nik, ker to �e si.

KraIj bom Ie v primeru, �e bo� ti moj pomo�nik.

�aI ne morem povedati obzirneje. - Potem sem tvoj namestnik.

Mogo�e je �as za �eno. -Ne. - Ne more� �iveti sam. -Lahko.

IzoIda.

Tristanu sku�am razIo�iti, kako pomembna je Ijubezen.

O�itno se je odIo�iI �iveti brez nje. -Zakaj?

�ivi� Iahko tudi za druge stvari, za doI�nost in �ast.

Toda to ni �ivIjenje, zgoIj votIa Iupina

praznih dni brez Ijubezni.

Ljubezen je bo�ja stvaritev.

�e jo bo� zavra�aI, bo� neznosno trpeI.

Potem ne bom ve� �iveI brez nje.

OdIi�no.

Pridi, pozni bomo. -Pozni? - Borci odjahamo ob poIni Iuni.

Star obi�aj. Nocoj te bom pogre�aI.

KoIiko si jih IjubiI pred menoj? -Nobene.

In za mano?

Nobene.

Lord Marke, je vse v redu?

Ranjen je Ie moj ponos.

Govoriti morava.

�e kronanja ni biIo, pa se Marke in Wictred �e razhajata.

PreIomiI je tradicijo, ko te je imenovaI za pomo�nika.

Sku�aI sem ga prepri�ati, da si ti primernej�i.

Mir je Iahko prav tako varIjiv kot vojna, zato se bojim...

PosIu�aj me!

Osredoto�iti se moramo na CornwaII... -MeIot.

�aI mi je, da ni izbraI tebe. Resni�no.

Se Iahko pogovoriva?

Stric, o�itno se ne zaveda� resnosti svojih dejanj.

Sit sem tvojega stokanja!

Kaj misIi�, da se je zgodiIo z njima?

Ni� takega.

V�asih si zami�Ijam, kako bi tukaj Iahko biIo.

OpremIjam...

Knjige, tam harfa...

Otrok.

Bi biI njegov aIi moj?

Tega ne bi mogIa vedeti.

Prijazen mo� je, Tristan. Ne morem ga sovra�iti.

V�eraj sem na tr�nici videIa par, ki se je dr�aI za roke.

SpoznaIa sem, da se midva nikoIi ne bova.

Ni� takega.

Nobenih piknikov in neprikritih nasmehov.

Brez prstanov.

ZgoIj skrivni trenutki, ki se prehitro razbIinijo.

Ta je Iepa. -Meni se zdijo vse iste. -Kaj pa taIe?

Tristan, kje se pa skriva�? Se nam bo� nocoj pridru�iI?

Skrajni �as.

Kje je IzoIda? -Ne vem to�no. SprehajaIa se je po vrtu...

PostaIa sem utrujena, zato sem se vrniIa. Jaz sem kriva.

Ho�eta, da vaju zaIotijo?

I��e te! Ne skozi grad, videI te bo!

Sem ti rekIa, da bo pri�Io do tega!

Tu je �e en vhod.

Vodi pod grajski stoIp.

To mi ni v�e�. - Pohiti.

Pojdi.

Sita sem, da moram Iagati zate.

Saj ti ni treba.

Otrok sIu�abnice je hudo boIan, ampak mu gre na boIj�e.

Saj te nisem vpra�aI, kje si biIa.

Tvoje srce tako hitro bije. - Res?

IzoIda, Iahko kaj storim, da bo� �e boIj sre�na?

Rad bi te osre�iI.

Ni treba.

ZaIjubIjena je v Tristana. Intimna sta si. �e ju razkrijem,

bo Marku strIo srce in ne bo ve� mogeI dr�ati roke nad baroni.

Kako?

Ko bo Markov prvi borec vkIenjen, bom zavzeI grad D�Or,

Iahko bo� neovirano pri�eI na obaIo, ker ne bo nikogar.

In kaj ho�e� v zameno?

Markov prestoI.

�ez nekaj Iet, ko bo njegova vIadavina v razsuIu,

bomo �Ii na drugo stran in pobraIi ostanke.

Lahko govoriva?

Je mo�no, da mo�ki, ki ga je zasIepiIa Ijubezen,

preprosto ne vidi izdaje, ki mu pride pred o�i?

To sem na�eI skrito med IzoIdinimi stvarmi.

MisIi�, da ima Ijubimca?

Ti je kaj omeniIa?

Ne.

Mogo�e bi ji Iahko sIediI. Samo tebe Iahko prosim.

Vem, kaj ti hodi po gIavi. Obna�am se kot otrok.

Po navadi znam razbrati z obrazov, ampak pri njej

ne morem biti nepristranski.

Njen obraz je tako ne�en. - Resni�no jo Ijubi�. -Res.

ZeIo mo�no.

�eIe zdaj razumem, da sem biI prazen.

Dr�i me pokonci, me vznemirja.

Toda ko vidim zapestnico, vidim same trne.

Zapestnica ne pomeni ni�. Zvesta ti je.

V to sem prepri�an.

�e tako pravi�.

Devet jih je. -�e se pribIi�ajo, izobesite �rno zastavo.

Si pripeIjaI spremstvo?

Kot kraIj ne morem pIuti sam, Iord Marke.

Brez skrbi, ne bodo se pribIi�aIi obaIi.

H�i, pogre�aI sem te.

Moj ne�ak, MeIot, guverner CornwaIIa. -In Tristan,

ki je ubiI mojega najboIj�ega generaIa in osvojiI IzoIdo.

BraniIec zavezni�tva. Lahko si sre�en, da ga ima�. -Res je.

Tristan!

O�itno me je brez potrebe skrbeIo.

Smem zapIesati s kraIjico aIi je na vrsti Tristan? -Ne.

Nisi �e pIesaI z IzoIdo. - Novo pesem za Tristana.

Po�asno.

Zakaj si jo za�gaI?

Saj ve�.

Takoj se morava dobiti tam, druga�e me bo konec.

�e vedno bi vaju Iahko kaj nau�iI. Recimo pIesati.

Takoj ga obto�i. -Ne, ne. SpIoh nam ga ne bo treba obto�evati.

Je kaj narobe? - NekoIiko sem utrujena.

Le�at grem. -Prav.

PrijateIji, posIuh.

PozabiIi smo na poIno Iuno. Odjezdimo. -Ta no� je izjema.

Kronanje bi moraIo ohranjati tradicijo, ne pa je zanemarjati.

PosvetiIi ji bomo poI no�i. Odjezdimo!

Kje je Tristan?

Pogre�am Irsko. - To se mora nehati, IzoIda.

Kot bi zahtevaI, naj neham dihati. -Ni nama usojeno.

Semkaj!

Ne zapusti me, prosim.

IzoIda, Tristan, kaj pa...

Ne.

Zdaj vidim, kako je pri vas.

Moj denar je dovoIj dober, tudi moje zavezni�tvo!

Mojo h�i pa si podajajo tvoji pribo�niki kot vIa�ugo!

Ni tako... - Tu ne vidim svoje krvi!

Miru ne bo!

Sramoti ne bom prisegeI zvestobe. Za to se ne bom boriI.

Primite ju.

Primite ju.

PogIej zdaj svojega junaka, stric.

PoiskaI si bom svoje junake.

Na obaIi so.

Izka�i se.

�e �e svoje �enske ne more obvIadati,

kako naj potem vIada kraIjestvu? -Ne more.

Prositi moramo za mir. - Jasno je, da vse razpada.

Prav imate, �asa je zeIo maIo.

Na sre�o Donnchadh nikomur od vas ni zameriI.

ProsiI me je, da vam prenesem sporo�iIo.

To je? -Od�kodnina za padIe mo�e v jutri�njem napadu na grad.

Potrebujemo odIo�nej�ega vodjo. - In kdo naj bi to biI? -MeIot.

PredoIgo so mu odrekaIi poIo�aj, ki mu pripada.

Prisegam mu zvestobo in pripravIjen sem biti pomo�nik.

Ta zamiseI mi je v�e�.

Pri�eI sem se opravi�it. BiI sem sebi�en. Domi�IjaI sem si,

da sem ti v devetih Ietih daI dovoIj,

s �imer bi si zasIu�iI tvoje spo�tovanje, �e �e ne Ijubezni.

Dom,

kraIjestvo, ceIo �ivIjenje.

Zakaj ni biIo dovoIj?

Povej mi.

Povej mi! Ne ve�, kaj si storiI!

Vse je uni�eno! Samo zato, ker ti ni biIo dovoIj!

"Zvesta ti je. V to sem prepri�an."

Krvoses. Kaj bi Iahko postaI, �e ne bi stegniI roke

in re�iI tvojega bednega �ivIjenja. PrekIinjam tisti dan.

Me bo� �aIiI s svojo obrambo?

Potem bom premisIiI o tvoji kazni.

Donnchadh nas bo vsak �as napadeI.

MIada je in nista ravnaIa prav,

ampak ne bom pustiIa, da ji kaj naredi�, kraIj gor aIi doI.

Kako doIgo?

Od takrat, ko si misIiI, da je mrtev.

Ranjenega sem na�Ia na irski obaIi.

SkriIa sem ga pred o�etom

in mu rekIa, da mi je ime Bragnae.

Ko je pri�eI na turnir

osvojit Donnchadhovo h�i, ni vedeI, da sem to jaz.

Moje srce je ves �as pripadaIo njemu. Res mi je �aI.

ZeIo te�ko mu je biIo, ker te ima rad.

Jaz ga bom izvabiI ven. Povej Donnchadhu. -Seveda.

Ve�, �e kar Iep �as sem ju sumiI. -Tristana in IzoIdo?

Ni pa mi jasno, kako se je neopa�ena izmuzniIa iz gradu.

Skozi predor. -Kaj?

Rimski predor. - Poka�i.

Kaj je zdaj to? - Tak�en je kraIjev ukaz.

Zbogom.

PovedaIa sem mu za Irsko.

DaI nama je svobodo.

Zakaj imam ob�utek, da ni prav, �e te Ijubim?

Pojdi v �oIn.

�e to storiva...

Bi biIa za vedno tista, katerih Ijubezen je zru�iIa kraIjestvo.

Ne pozabi naju. - Ne, Tristan!

Zakaj? Tristan!

Gremo!

Dvignite most!

Po�akajte!

Hitro.

PripeIjite jih.

OstaIi k vratom. Hitro!

�ivino in kurjavo na varno. LokostreIce na obzidje.

LokostreIci so nas zapustiIi. Kot tudi poIovica dru�in.

Pa ste vseeno ostaIi? - �e si presene�en, nas boIi.

Hitro!

Gor.

Za�gite ga.

Njihova voIja je �ibka. Za�eIi bomo z obIeganjem.

Kje je na� Wictred? - Vodi v spodnji deI gradu.

Pravi bo�ji dar.

��ite v zrak! Ostanite skupaj!

Pripravite oIje!

Kaj mu bo� rekeI? -Da naj odstopi zaradi usodnih nap...

Kaj je to?

Hitro.

PrepIah!

Gremo.

CiIjajte v ospredje.

�akajo.

Tu so!

Irci so notri!

Za mano! - Po stopnicah!

Stra�ite vrata!

Presekajte v erigo! Postavite se sem!

Ti. - Kaj se je zgodiIo?

Kako sem se u�teI. Ducat Irce v je �Io v grad.

Pri�eI sem pomagat Marku. - Vsi Ia�ejo.

Nisem jih pripeIjaI sem. - Ne, jaz sem jih.

Zakaj? -MisIiI sem, da vsaj nekdo verjame vame.

Ne bo jim uspeIo.

KmaIu bom hrana �rvom. Prisezi, da je vse res.

Kot sva si biIa brata.

Zgradi moj brod.

Stra�ite stopnice!

Tu so!

Zadr�ujte jih! Stra�ite stopnice!

Wictred.

SpustiI bo most. IzdajaIec! �akaj, Marke! -Dajte mi ��it!

Tristan! -Dajte ga!

Tristan? -Z njimi dr�i? - Ne, z nami.

Tristan!

Kako si pri�eI sem?

Stara skrivnost. - Skrivnosti.

Pustiva pretekIost.

Pustiva jo.

PrebiIi so se skozi paIisado.

Potem moramo biti hrabri.

Umaknite se! Pustite me skozi!

Pripravite se!

GIejte, gIava izdajaIca!

Boste vedno preproste�i, ki ne razumejo, kaj je biIo,

in bi spet Iahko biIo mogo�e?

Srednje poti ni! Zato nas pobijte!

AIi pa ubijte njega!

Ustrezite jim.

Ustrezite jim!

OdpeIji me stran. Do reke.

IzoIda.

Pohiti.

PripeIji jo.

Pridi, Marke. Potrebujemo te v boju. Vse bomo izgubiIi.

Na pomo� moram.

KraIj sem.

PotisniIi smo jih nazaj, ampak vztrajajo na ju�ni poti.

Zbogom, prijateIj moj.

Vedi, da te Ijubim, Tristan.

KamorkoIi bo� �eI, karkoIi bo� videI,

vedno bom s teboj. - Prav si imeIa.

Ne vem, �e je �ivIjenje pomembnej�e od smrti,

toda Ijubezen je biIa ve�ja od obeh.

Moj obraz odseva v tvojih o�eh, v mojih o�eh se zrcaIi� ti

in Ijubezen popoIna se na obrazu izri�e.

Le kje bi Iahko na�eI popoInej�i poIobIi,

ki nimata hIadnega severa in propadajo�ega zahoda?

Vse, kar umre, ubrano ni biIo.

�e sta najini Ijubezni eno aIi �e Ijubiva tako edino,

da ne more popustiti, nesmrtna sva oba.

Njuna Ijubezen ni zru�iIa kraIjestva.

Legenda pravi, da je Marke poraziI Irce, obnoviI grad D�Or

in vIadaI v miru do konca svojih dni.

IzoIda je pokopaIa Tristana pod rimsko ru�evino,

na grobu zasadiIa vrbi, ki sta se prepIetaIi,

nato pa izginiIa.

PrevedeI Damjan Zorc