Original subtitles

CAMBRIDGE, ANGLIJA

- To! - Ja!

- Vse v redu? Bi še kaj kratkega? Ne? - Ne.

Hotel sem ti povedati, kaj se dogaja.

Ampak je bilo preveč intenzivno.

Ed, v redu je.

Sem se že pobiral. Se sprijaznjeval z zavrnitvijo.

Ni bila zavrnitev.

Res ne.

Hej, pridi sem.

V redu je.

V redu je.

Kako lahko pomagam?

Lahko ostanem tukaj?

Nikamor drugam ne morem.

Tukaj bi ostal?

- Delati moram. - Delati? Ed, kaj se dogaja?

Adam, ne zahtevaj, da povem kaj več.

Samo za to gre.

Za tvoje delo.

Ja.

No, ja.

Seveda.

Ta tvoja glava...

Nekoč te bo spravila v težave.

Pridem pozneje, prav?

LONDON, ANGLIJA

Super novo pisarno imaš.

- Kdo jo plačuje? - To so Axiornovi prostori.

Financirajo našo operacijo. Skupne interese imamo.

Tako, a?

No, ubili so Olsona. In tudi mene so hoteli. Pa Eda.

- Ne na moj ukaz. - Fino. Mislila sem, da si glavna.

Še ena razbita iluzija.

Kaj potrebuješ? Bi se rada preoblekla? Oprhala? Popila kavo?

Ne! Ker... Jane, rada bi, da mi nekdo razloži,

kje je ženska, ki me je tako rekoč vzgojila.

Zaupala sem ti.

Ko boš pripravljena, se bova pogovorili.

Prinesite ji kavo in nekaj za pod zob.

In naj bo kdo pred vrati.

- Kmalu bom končal. - V redu.

Lahko prenočim tu?

Žal mi je.

Šefu to ne bi bilo všeč.

Samo nekaj noči. Da lahko to končam.

Moja teta ima stanovanje v Vzhodnem Londonu.

Nikoli ga ne uporablja. Majhno je, ampak...

Adam...

To bi bilo...

Hvala bo v redu.

Peljal te bom. Itak bi si moral vzeti prosto.

Lahko boš delal, jaz pa bom skrbel zate.

Iti moram. Kmalu bomo zaprli.

Ja. Spodaj je.

Ja.

Ne vem. Pred nekaj urami.

Ja, je...

Ja, jaz ga bom pripeljal.

Se vidimo. Ja.

V redu.

Si pozabil name?

Kje pa.

Skoraj sem že končal.

- S kom si govoril? - S teto Lauro.

Pravi, da imaš stanovanje zase lahko do konca tedna.

In morda še prihodnji teden, če hočeš.

Bo to dovolj časa, da si prislužiš Nobelovo nagrado?

- Mogoče. - Mogoče?

Si pa skromen.

Kaj je?

To, s čimer se ukvarjam...

Kmalu bom razvozlal.

Nikoli nisem dvomil o tebi.

Veš, res sem te pogrešal.

Jaz pa tebe.

No, kaj meniš? Kaj naj rečem teti Lauri?

Če bi raje, te lahko odpeljem k očetu.

- Ne. Ne. London je super. - Potem greva pa k teti.

Samo še malo.

V bližini je super kavarna, kolikor se spomnim.

Kje sva?

Povedal sem ti.

Samo še malo.

Tvoja teta živi tukaj?

Lepo je.

Ed, pogovoriti se morava.

Adam, kaj se dogaja?

Samo ubogaj jih.

Izpusti me.

- Samo svoje delo dokončaj. - Odpri.

Končaj teorem. Potuhtaj ga. Prav?

- Pa bo v redu, prisežem. - O bog.

Ne. Ne naredi tega. Prosim.

Ne naredi tega.

Saj veš, da je bilo pristno, ne?

Pristno je bilo.

Ves čas...

Ves čas, ko si bil z mano.

Vedel si.

- O bog. Ubila me bosta. - Ne.

- Ubila me bosta, Adam. - Ne. Preveč si pomemben.

Jaz pa, po drugi strani...

Si nepomemben. Ničla.

Izpustita me!

Adam!

Adam!

Andrea.

- James. - Kako žalostno za Charana.

Moj bog, kaj si preživljala.

Zelo mi je žal.

Od vrnitve ne morem spati.

Razmišljam samo...

O vsem tem pokolu.

Kje se je vse začelo?

- Andrea. - Bajt al Hikma.

Veš, koliko truda in upov sem vložila v njeno iskanje.

- A mi je žal, da sem slišala zanjo. - Nehaj.

Ne očitaj si.

Govorim ti iz izkušenj.

To te bo spravilo ob pamet.

Zgodovinarka si. In kolikor vem, je tvoja naloga,

da razložiš skrivnosti, ki še niso razvozlane.

Da nam pomagaš razumeti.

Že, ampak ko sem bila tam,

se je zdelo, da se prostor ni pojavil po naključju.

- Nekdo ga je iskal. - Kaj?

In si utrl pot z eksplozijo.

Res to verjameš?

Kako so vedeli, kje iskati?

- Zdravo. - Ne!

Počasi.

Omamljen si bil.

Izvoli.

Slabost bi morala miniti. Kmalu.

Zajtrk sva prinesla, če ti je do njega.

Karkoli hočeš. Samo Bobbyju reci.

- Buden je. - V redu.

- Adam. - Ja. Simpatičen je, ne?

Dodelili smo ti ga, da bi pazil nate in na tvoje delo.

Ampak ga je nekoliko zaneslo.

Zakaj sem tu?

Mislil je... Mislili smo, da je najbolje, da te pripeljemo sem.

Da boš pod nadzorom odraslih.

Ed, za nas si dragocen.

In kot vidiš, imamo vse, kar potrebuješ.

In še več.

Tole si iskal.

Teza Safiye Zamil.

PRAŠTEVILA V KRIPTOGRAFIJI

Hočete, da vam ga izdelam.

- Kalkulator praštevil. - Lepo te prosim.

To so tvoje doktorandske mokre sanje. To si želiš, Ed.

Za to si se rodil.

V bistvu smo dobričine.

Bi rekel, ja.

Ključ, ki lahko vlomi vsako digitalno ključavnico, je bil nekoč prazen up.

Upe so polagali v kvantne računalnike.

Ampak jih ne bo še vsaj deset let.

To je prehitevalni pas.

Saj res, za to ti ni mar.

Samo vedeti hočeš.

Purist si, ne?

Hej. To spoštujem.

Dobro. Takole se dogovoriva.

Ni ti treba hiteti.

Spal boš lahko v temi.

In samo reci, ko boš hotel jesti, gledati teve, poslušati godalni kvartet.

Ed...

Končaj, kar si začel.

Nekaj ti namreč lahko obljubim.

Te priložnosti ne boš več dobil.

KALIFOVO RAZSVETLJENJE HARUN AL RAŠID

ZA DOKTORAT IZ FILOZOFIJE

DOMNEVNA LOKACIJA BAJT AL HIKME

Daj.

Daj.

Ugrizni.

Tako, ja.

Pa je.

DOKAZ 19. TEOREMA

Torej...

Mi boš dovolila pojasniti?

Mi boš povedala resnico?

NSA nadzoruje kongres.

Axiorn pa je zasebno podjetje.

Deluje brez omejitev.

Lahko počnejo, česar mi ne moremo.

Recimo financirajo Kaplarja?

Ja.

Axiorn je plačeval Safiyo Zamil in Roberta Mallinderja?

Ja.

In ju ubil, ko nista hotela nadaljevati.

- Pa Edward? - Živ in zdrav je. In tukaj.

Taylah, ni mi treba razlagati, kaj bo, če bo kdo vdrl v naše digitalne sisteme.

Če bi kdo ustvaril ključ,

ki bi lahko vlomil vsako digitalno ključavnico na svetu?

Kaos.

V svetovnem merilu.

To počnemo trideset let.

Poskušamo zadušiti idejo. Preprečujemo, da bi jo kdo uresničil.

Ampak zdaj hočejo ključ tudi drugi.

Kdo?

Nimam pojma.

- Tega se bojimo. - Zaboga.

Zato ga ustvarjate?

Ja.

In kaj je Edward? Hišni genij?

- Pod našo zaščito je. Ja. - Ja.

Nakladaš.

Tvojo pomoč potrebuje.

In jaz tudi.

PRAŠTEVILSKI DVOJČKI

Našel sem te.

Pa dajmo.

Preuči tole.

Večji pomen imajo.

Ne, ne, ne.

Ni v redu.

Kaj bo, če ne bom mogel končati?

Ne boš si mogel nehati očitati, da ti je spodletelo.

Se ti je ustavilo?

Zakaj?

Imate kakšno idejo?

Prenesi desetiško enoto?

KNJIŽNICA

POZDRAVLJENA ANDREA LAVIN

IŠČI ANDREA LAVIN

KALIFOVO RAZSVETLJENJE

HARUN AL RAŠID

IN IZGUBLJENO ZNANJE BAJT AL HIKME

IZPOSOJENO SKUPAJ 10

Akram.

VRNJENO 25. JANUARJA 2024

Daj že.

Klicana številka...

Oglasi se.

Po pisku pustite sporočilo.

Taylah, Andrea tukaj. Prosim, pokliči. Pomembno je.

- Živjo. - Živjo. Hotela si me videti.

Ja, veliko sem razmišljala o tem, kaj pravzaprav počnemo tukaj.

Vse to skrivanje...

Je dobro ali slabo?

Ti mi povej.

Reči hočem...

Imela sem skrivnost.

- In potem si se pojavila. - Vse sem uredila

in lahko si živela naprej.

Predstavljaj si svet, v katerem nihče ne more ničesar prikriti.

Nikoli.

- Pa varnost? Zasebnost? - Zasebnost.

Ja.

V redu.

Edward za vas izdeluje kalkulator praštevil.

Pa potem? Kaj boste z njim?

Nič.

Ne zavijaj z očmi. Resno mislim.

To ne pomeni, da ga bomo uporabljali.

Če imamo to zmožnost...

Ohranite prednost.

Ja. Vse lahko varujemo.

Govoriva o našem preživetju.

Bi si ogledala od bliže?

Pridi. Pojdiva.

Poglej.

Pozdravljena. Lepo, da te končno spoznam.

Taylah, to je Andrew Carter.

Namestnik direktorja za nadzor pri NSA.

In honorarni sodelavec Axiorna.

- Našega naravnega zaveznika. - Večinoma delajo za banke.

Gotovo ne plačajo slabo.

Veš, tole je zelo ganljivo. Tole. Vedve.

Zlasti po vseh vajinih medsebojnih izdajstvih.

Saj res, veš, koliko je napredoval tvoj prijatelj?

- Je v redu? - Za zdaj.

Dali smo mu vse koščke sestavljanke.

Naletel je na majhno oviro, ampak je pomoč že na poti.

Pa potem?

Podatke boste morali vnesti v prevajalnik. Jih pretvoriti v program.

Aja.

- Zato sem tukaj. - Čim manj ljudi bi radi vpletli.

Samo za zdaj.

In še del zgodovine boš.

- Naj bom za to hvaležna? - Taylah.

Kaj bo, ko bo končal?

Kot sem rekla, hranili ga bomo na varnem.

Neuporabljeno orožje bo. Rekvizit.

Nočemo ga uporabiti. Nikoli.

Samo poskrbeti hočemo, da ga ne dobi sovražnik.

Zato moramo nujno biti prvi.

To veš.

V redu.

Bom.

Ampak ko bo končal, ga morate izpustiti.

- Ja. Seveda. - Obljubi.

Obljubim.

Prav?

Pa ta podgana?

- T. - Kaj?

Zahrbten se mi zdi.

Hej, nič mu ne bomo naredili.

Obljubim.

No, sva dogovorjeni?

Ja.

- Kaj je? Kaj je narobe? - Bajt al Hikma.

V raziskavi sem se ji najbolj približala.

Vsi drugi bi morali za iskanje uporabiti moje delo.

To pa je samo tukaj.

Pogledala sem v knjižnični arhiv.

Poglej.

Šest izposoj ob objavi,

potem pa nobenega zanimanja do januarja letos.

- Akram. - On je bil, James.

In popolnoma logično je. Izkopavanja vodi od začetka. To je dokaz.

Moje delo ga je pripeljalo do lokacije in razstrelil je ulico.

- Andrea... - Zaboga, James.

- Ljudje so umrli. - Andrea.

To je slabo.

Razmisliva.

Biti morava prepričana. Govoriti moram s svojimi znanci.

Prav.

Bova pozneje o tem.

In, Andrea, to lahko na vse vrže zelo slabo luč.

Nate, name, na kolidž. Na naš ugled.

Zato to zadrživa zase.

Samo za zdaj.

Prav? Hvala.

Odložite v kot.

Ves čas slišim isto glasbo.

Isto frazo.

Pojavlja se znova in znova.

- Mislim, da je Mozartova. - Zaboga.

Prepričan sem.

Profesor, ste v...

Kaj je to?

Hej! Kaj je to? Ne bi ga smeli pripeljati sem.

Ni prav verjetno, ampak mogoče bo pomagalo.

Me ne zanima! Ne njega! Za koga se pa imate?

Edward, reči moram, da so vsi zelo prijazni.

Kje sem?

Zelo mi je žal.

Vsega sem kriv jaz.

Kaj počnem?

- Tega jim ne bi smel kazati. - Počakaj.

Naj pogledam.

Ne morem obljubiti, da bom za kakšno rabo. Moj um je...

Danes je boljši dan, ampak sem strahotno iz vaje.

Je to tvoje delo?

Ne, delo Safiye Zamil.

Safiya. Kakšna tragedija.

In tole?

To je moje.

Polovici teorema, napisani devetsto let narazen.

Na tej strani je Al Horizmijeva podmena o praštevilskih dvojčkih.

Na tej pa je Safiyino delo o Sophie Germain.

Enak algebrski jezik, a oblikovan povsem drugače.

O, Edward.

Čudovito je.

Razvozlavaš najstarejšo uganko.

Zakaj mi nisi povedal?

Nihče ni verjel. Zato...

Mogoče, Edward.

Ampak jaz sem vedno verjel vate.

- Prosim? - Je vse v redu?

Pred nekaj dnevi je bil v Cambridgeu.

Toda kje je Brooks zdaj?

Ne vem.

- Išči naprej. - Prav.

Nič mu ne smeš narediti.

Nismo živali.

Še ne.

Nehati moram.

Obveščaj me.

- Ljubica. - Obljubil si, da boš tu.

Ja, saj vem.

Vem, da sem ti obljubil.

Oče...

Samo še en sestanek, potem pa bova šla nekam na večerjo.

Kam?

Kamor boš hotela.

Ne zamujaj.

Velja?

Rada te imam.

Jaz tudi tebe.

Sprejemni pogovor.

Se spomniš, o čem sva govorila?

Koliko vrhov ima štiridimenzionalna kocka.

Marsikaj sem pozabil, ampak tega se spomnim.

Odgovoril si mi povsem brez težav.

Na Cambridgeu je veliko nadarjenih. Dobrih matematikov je kot pečka.

Ampak ti, Ed,

vidiš cilje, ki so vsem drugim nevidni.

No, bili ste najboljši učitelj, kar sem jih kdaj imel.

Samo skupaj sva si ogledovala stvari.

Raziskovalca.

Akram.

Kako napreduje iskanje g. Brooksa?

Tvoja gorila pravi, da je še v teku.

Po mojem ga imajo Američani.

Škoda. Pameten je.

Uničili ga bodo.

Andrea žal sumi, da si vpleten v tisto v Bagdadu.

- Kaj? - Zato se do odhoda potuhni.

Prav.

Lepo.

- Še enega? - Ne, iti moram.

Seveda ga boš. Sedi.

- Še o nečem morava govoriti. - O čem?

Kako spraviti Brooksa iz tistega zapora.

Kongruence so. Vidite te oblike? Šesterokotnik z manjkajočo stranico.

Pet po modulu šest.

To je zabavno.

Še vedno nekaj manjka.

Kaj sta imela z Robertom?

Rekel je, da je to delo nevarno.

Pustil mi je opozorilo...

Slika, ki mi jo je poslal.

Veliko simetrij je. Kaj vem, mogoče...

- Kaj počneš? - Poenostavljam.

Ne vidiš?

Začetek mostu.

Rekel bi, da sva zagledala kopno.

Pa potem?

Edward.

Spreminjava zgodovino matematičnega mišljenja.

Ti jo spreminjaš.

Za to si se rodil.

Če ga boš našel in bo imel rešitev...

Kaj bo potem?

Kaj?

Objavil jo bom.

Ja. Objavil jo bom in bil preklet.

To bi bil kaos.

Nič...

Nič ne bi bilo varno.

Na koncu bi se vse uneslo. Vedno se.

Kaj je torej tvoj cilj?

Moj cilj?

Zaboga, Akram.

Mafija.

- Veš, od kod izvira ta beseda? - Ne.

Ampak mi boš povedal.

Non tocca mia figlia.

Ne dotakni se moje hčerke.

Mafija.

Veselim se, da bo tvoja prišla zjutraj na čaj.

Mislite...

Seveda.

Ves čas je bil tam.

- Čakal, da ga kdo najde. - To je tvoj trenutek!

In jaz sem ga videl. Bil sem zraven.

To moraš objaviti.

Brooksov teorem.

Ne.

Brooks-Osbornov.

Brooks-Osbornov.

Profesor, uspelo nama je. Uspelo nama je.

Ja.

- Taylah? - Živjo.

Z njimi si?

Zaboga.

Koliko si videla?

- Dovolj. - Kaj to pomeni?

Rekla si... To si sovražila.

Kako si rekla temu? Gozdni požar? Kuga?

Ni pomembno, kaj sem rekla.

Vse se je spremenilo.

Profesor, Taylah sem. Edova prijateljica.

Očitno sta ga razvozlala. Teorem.

Tako misliva.

Vse je tu, ne?

Hej.

Nekoč boš moral dokazati, da res drži.

- Drži. - Dobro.

Ampak o tem boš moral biti prepričan.

Potreboval boš programerja.

Se javljaš?

- Zanje? - Ed, že vedo.

Vsi ga bodo hoteli.

Čigav prst hočeš na sprožilcu?

Končajva, kar sva začela.

Ne. Hej.

Mater!

Potrebovala bom računalnik.

Hvala.

Dobro.

Tole...

Nisem mislil, da bom videl.

Nama bodo dovolili domov?

Predavanje moram pripraviti.

Nobenega predavanja ne bo. Samo sprostite se.

Razmišljal sem.

Morda bom omenil najin preboj.

Bi te motilo, Edward?

PREVAJAM

V redu.

NAPAKA

Sranje.

V redu.

Naletela sem na oviro.

Napaka v programu?

Ne. Napaka v matematiki.

- Mogoče nas vleče za nos. - Ali pa ti.

Pojdiva vprašat genija.

V redu.

Nekaj je narobe. Ne deluje. Popraviti moraš.

Zakaj bi ti pomagal?

To si ustvaril ti. Tvoja odgovornost je.

Pomagaj nam ga nadzorovati.

Ed, barabe bi se rade dokopale do tega.

To razumeš, ne?

- Vi pa ste dobričine? - Ed.

- Izboljšati hočete svet? - Zaupaj mi.

Sem ti že preveč.

Samo še enkrat, Eduardo.

Prav. Popravil bom.

Jane...

To je zate.

Kaj?

IZBIRNI ZAGON

Ne! Taylah!

Prekleto.

Ne!

Iti moramo!

Sranje!

Pridite.

ZAKLENJENO

Pojdimo!

Pojdimo!

- Kmalu bodo spet vzpostavili nadzor. - Pridite.

Poberimo se!

Carter!

Prekleto!

- Kam gremo? - Dajta.

Samo še nekaj korakov.

Pridite.

DOSTOP ODOBREN

V redu, pojdimo!

Sranje.

- Ne! - Pridite.

- Le še nekaj korakov, profesor. - Ed, ne morem.

- Ed, iti moramo. - Dajte.

- Dajte. - Ed, oditi morava. Takoj.

Naju lovijo, ne njega.

- Ne bom ga zapustil. - Ed!

Pojdi. Dohitela te bova. Profesor, prosim.

Pridite.

Vstanite, prosim. Vstanite, profesor.

Tako, ja.

Ne smem ti dovoliti oditi. Kje je Taylah? Telefon hočem.

- Ne. - Umakni se, starec.

Poslušaj, ta poba...

Ne. Profesor.

- Profesor. - Ed, pridi.

Profesor.

Profesor.

Profesor.

Prosim.

V redu.

Ed, prosim. Žal mi je. Iti morava.

Iti morava. Pridi.

Odgovori mi, prekleto. Kaj je tvoj cilj?

Krasni novi svet.

Ko že sprašuješ.

Šok novega.

Svetloba, svetloba in prednost.

Zakaj misliš, da boš to izvlekel iz njega?

Saj mi ne bo treba.

Pohlevno se bo vrnil sem.

Zakaj?

Ker ne more nikamor drugam.

Prevedla: Polona Mertelj

Preuzeto sa www.titlovi.com